...

Tradizionale incontro a Staro Selo

by user

on
Category: Documents
78

views

Report

Comments

Transcript

Tradizionale incontro a Staro Selo
Leto XI - Štev, 3 (243)
ČEDAD, 15. februarja 1984
UREDNIŠTVO in UPRAVA
Č e d a d - Via B. De R ubeis 20
Tel. (0432) 731190
Poštni pre dal Č e d a d š t e v . 92
C a se lla p o s t a le Cividale n. 92
Autorizz. Tribun, di T rie ste n. 450
Izdaja
ZTT
Tiskarna R. Liberale - Č e dad
Ob obisku am basadorja Kosina v Vidmu in Špetru Slovenov
Poslovni krogi v Furlaniji
za tesnejše gospodarsko
sodelovanje z Jugoslavijo
Izhaja v sa kih 15 dni
P o s a m e z n a šte v ilka 500 lir
N aročnina: Letna za Italijo 10.000
Za in o z e m stv o 15.000 lir
Poštni tek oči račun za Italijo
Z aložništvo t r ž a š k e g a tis k a
T rst 11-5374
FAEDIS CHIEDE LA TUTELA
PER LA MINORANZA SLOVENA
ne d e ll’art. 6 della
C ostitu­
zione con l'approvazione d el­
la legge di tutela della minoranza slovena».
1- La popolazione residente,
fatta eccezione per gli im m i­
grati, conosce ed usa nella
sua to ta lità, nella com unica­
to n e , la parlata slovena.
2. Sono presenti nel te rri­
torio tradizioni, m anifestazio­
ni culturali, associazioni, or­
ganizzazioni ed istituzioni che
sono espressione consapevole della minoranza slovena
Per la quale rivendicano una
tutela globale e p aritaria.
3- L'amministrazione si esprinrie su tale questione sul-
S pe d. in abb. p o st. II gr. 70
Po š tn in a p lač an a v gotovini
OGLASI : m m / s t + IVA 18%
legalni, finančni, upra vni L. 500
mali oglasi 300 L. b e s e d a ,
o s m r t n ic e in z ahva le a moduli
Q uindicinale
Za SFRJ
- Žiro račun
50101-603-45361
«ADIT» DZS, 61000 Ljubljana
G r a d i š č e 10/11 - T elefon 223023
E LA STAMPA NAZIONALE PARLA Dl NOI
Un’ampia eco ha avuto sul­
la stam pa nazionale e loca­
le — è da rilevare tuttavia a
questo proposito la significa­
tiva assenza de! Gazzettino e
del Messaggero V eneto —
Jug o slo v an sk i a m b a sa d o r D rek a B ergnach, p o k ra jin ­ la conferenza stam pa indetta
sk a svetovalca P e trìcig in
v R im u M ark o K o sin se je
dalla delegazione
unitaria
v sre d o 25. ja n u a r ja m udil M elissa, d ire k to r B enedila degli Sloveni il 26 gennaio
v videm ski p o k ra jin i, k je r Del M edico in d ru g i k ra je v ­ scorso a Trieste al fine di ri­
se je n a povabilo fu rla n sk ih ni p o litič n i p red sta v n ik i.
badire, in questa delicata fa­
V sv o jem p o z d ra v u je se in cui si stanno facendo
g o sp o d a rstv en ik o v se sta l n a
M arinig dei passi avanti sulla via del­
trg o v in sk i z b o rn ici s p r e d ­ šp e te rsk i žu p a n
sed n ik o m u sta n o v e Gian- p o u d a ril p o m en g o sp o d a r­ l'approvazione della legge di
n ije m B rav o m in njegovim i skega so d elo v an ja m ed d r ­ tutela, le posizioni della co­
sodelavci, s člani fu rla n sk e žavam a, se zahvalil za p o ­ m u n ità nazionale slovena.
delegacije m ešan e zbornice m oč Slovenije ob p o tre s u
Grande risalto al proble­
Ita liju g in z v o d itelji Zveze te r p o u d a ril p o m en p o d je tj m a della tutela legislativa
in d u strijc e v iz videm ske p o ­ z m eša n im k a p ita lo m k o t della m inoranza slovena sia
k ra jin e . Z a m b a s a d o rje m
s ta V eplas in H obles za so- in term ini di principio che
K o sin o m s ta b ila tu d i o d g o ­ cio g o sp o d arsk i
p re p o ro d di contenuto hanno dato tra
v orni za g o sp o d a rsk a v p ra ­ B enečije. S p regovoril je tu ­ gli altri le testate nazionali
š a n ja n a a m b a sa d i B ogo­ di p re d se d n ik go rsk e sk u p ­ La Repubblica, La Stam pa,
lju b K o p riv ica in ju g o slo ­ n o s ti C hiuch, ki se je z a u ­ Il Corriere della Sera e l'Uni­
v anski g en eraln i konzul v stavil ob v p ra š a n ju so d e lo ­ tà. Ai num erosi giornalisti
T rs tu D rago M irošič.
v a n ja in stik o v s to lm in sk o presenti i m e m b ri della d e ­
legazione unitaria slovena
P op o ld n e so jugoslovan- sk u p n o stjo .
N a p o m en u m eje, ki ne com posta da Ferruccio Clake goste, ki jih je m ed d r u ­
gim sp re m lja l G ianni B ravo, sm e deliti pač p a združevati, vora per gli Sloveni della
sp re je li n a ž u p a n stv u v n a p re p rič a n ju , da je tre b a provincia di Udine, Boris Ra­
š p e tr u Slovenov žu p an Ma- to p o d ro č je ob m ej z obeh ce per l'Unione culturale eslovena, Aljoša
rinig, p re d se d n ik
gorske s tra n i razv iti in g o sp o d a r­ conom ica
Volčič per il PSI, Boris Iskra
sk u p n o sti N a d išk ih dolin sko o k rep iti je bil p o u d a re k
C hiuch, ž u p an G rm ek a Bo- posega a m b a s a d o rja Kosi- per il PCI, Sergij Pahor per
la Confederazione delle orga­
nin i,
p re d sta v n ik
občine
(N a daljeva nje na 2. stra n i)
nizzazioni slovene e Rafko
Dolhar per l’Unione slovena,
hanno illustrato i contenuti
delle nostre richieste. I n pri­
m o luogo è stata espressa
l'esigenza di venire consul­
tati durante la form ulazione
della legge che deve c o m ­
prendere i 35 co m u n i della
L'am m inistrazione com una­
la base deU’impegno per il ri­ fascia di confine delle pro­
le di Faedis ha approvato nei
conoscim ento della m inoran­
vìnce di Udine, Gorizia e
giorni scorsi un im portante
za slovena e della valorizza­ Trieste. Il grado di tutela idocumento riguardante la tu ­ zione dei caratteri culturali
noltre non può dipendere dal
tela della minoranza slovena
della com unità.
la maggiore o m inore tolle­
nella regione Friuli Venezia
«Piuttosto che quella di un
ranza della popolazione ita­
G iulia. Sollecitando il gover­ ritorno indietro sulla base di
liana, nè basarsi sulla nostra
no ad accelerare l'ite r parla­
indagini non corrette nella
consistenza numerica. Deve
m entare ed esprim endo preoc­ form a e nella sostanza —
prevedere l ’uso pubblico del­
cupazione per le notizie circa
la lingua slovena, l ’autono­
conclude il docum ento — la
una ven tilata esclusione dai
strada da seguire è quella di
mia culturale ed a m m inistra­
provvedim enti di tutela della
garantire, con le norme di tu­
tiva per l'ordinam ento sco­
provincia di Udine, l'am m ini­ tela previste per l'in tera m i­ lastico con lingua di insegna­
strazione com unale di Faedis
noranza slovena della Regio­ m ento slovena da estendere
afferm a che le popolazioni
anche nella provincia di Une Friuli Venezia G iulia lo
che essa rappresenta «hanno
sviluppo culturale, linguistico
dine, garanzie finanziarie per
i tito li per g iu stificare l’in ter­ ed econom ico d elle nostre
il fu n zio n a m e n to di enti cul­
vento dello stato in attuazio­ popolazioni».
turali nonché form e partico­
O ltre che in altri comuni
della provincia di Udine anche in alcune frazioni del co­
mune di Faedis sono infatti
Presenti le seguenti
condi­
zioni:
Odgovorni urednik: Izidor Predan
lari di tutela degli interessi
socio-economici.
N oi Sloveni della provincia
di Udine siam o l ’anello più
debole della catena ed è p ro ­
prio da qui che ha preso ini­
zio la conferenza stampa.
«Dopo 36 anni di palese vio­
lazione dei nostri diritti co­
stituzionali, ha detto tra l'al­
tro Clavora, gli Sloveni della
provincia di Udine a tte n d o ­
no con fiducia l’emanazione
à
della legge di tutela globale
che è per noi, che ancora at­
tendiam o il form ale ricono­
scim ento da parte dello sta­
to italiano, di particolare im ­
portanza». Clavora che si è
so fferm ato anche sul signi­
ficato ed il seguito di cui go­
dono le nostre m anifestazio­
ni com e ad es. il Dan E m i­
granta, Kam enica oppure
M oja vas, cosa che è stata
am piam ente ripresa dai gior-
B
l'U n ità
5 —e J3
ili'-------------------g~
U-gg«
C
§>
E
0
W
—
£
J l|:
-
e m
o
©
Sulla prossim a
(ti tutela t »viluppo
Jé-s
Sloveni in Italia:
«Ci si consulti
prima di decidere»
a
pic c o l o
v o c u o ^ A c (a j a t ) « % ^ x t t e r
pa rla m en ta re
Gli sloveni offendono
lo legge che j ^ fufeli
Chiedono
vìnci* di Udine
n le autorità
a
Tti>knrnn ko n fe re n c a onrttne nftnwnuke rbnegarijo
!
fi
©
Tradizionale incontro a Staro Selo
O ltre ai r a p p r e s e n ta n ti delle organizzazioni slo v en e
p r e s e n ti n um erosi am m in istrato ri
I rapport i di buon vicinato,
la c o l l a b or a zi o ne e c o n o m i c a ,
c u l t u r a l e e s po rt iv a, la l e gg e
di t u t e l a g l o ba l e p e r gli s l o ­
veni. Q u e s t i s o n o s tat i i t e ­
mi af f ront at i s a b a t o 28 g e n ­
naio a S t a r o s e l o vicino a
C a p o r e t t o d u r a n t e il t r ad iz i o­
n al e inc on t ro di inizio a nn o
tra i ra pprese nta nti
politici
del la c o m u n i t à di Tolmino ed
i r a p p r e s e n t a n t i del la mino-
ranza s l o v e n a del la pr ovinci a
di Udine c h e q u e s t ' a n n o è
s t a t o c a r a t t e r i z z a t o dalla p r e ­
s e n z a di n u m e r o s i a m m i n i ­
s t r at o r i . Vi h a n n o p a r t e c i p a t o
infatti i s indaci Marinig ( a s ­
s i e m e al v i c e s i n d a c o Adami)
di S. Pietro, Manzini di Pulfero, Bonini di G r i ma c co , N a mo r
di D r en c hi a ed il v i c e s i d a n c o
di Tai pana Berrà. Per la pri­
m a vol ta s o n o inte rv e nu ti al-
TRINKO CELEBRATO IN PROVINCIA?
La Provincia si propone di celebrare la figura
di Ivan Trinko nel 30° anniversario d ella morte? Sem ­
bra proprio che l’assessore alla cultura, il dem ocri­
stiano Lepre, abbia accolto la proposta form ulata in
com m issione dal C onsigliere Bertoli, segretario pro­
vinciale della DC e sostenuta da Petricig (PC I). La
celebrazione è quanto mai opportuna è stato detto,
in quanto Trinko ha fatto parte per quasi vent'anni
(dal 1902 al 1921) del consiglio provinciale (ele tto
nel d istretto di S. Pietro al N atisone per il partito
popolare) ed è stato anche m em bro della «deputazio­
ne», cioè della giunta.
In questo modo la Provincia, anche se tardiva­
m ente, potrà riparare al pluridecennale silenzio sul­
l'illu s tre scritto re e poeta sloveno.
nali, ha tra l'altro affe rm a to
che dopo tanti anni di im pie­
tosa politica assimilairice, un
eventuale esclusione degli
Sloveni della provincia di Udine dalla legge di tutela o
una limitazione dei nostri di­
ritti non solo sarebbe anti­
costituzionale ma intacche­
rebbe anche la credibilità
democratica delle istituzioni
della Repubblica pur nata
dalia resistenza al fascismo.
U
Il P r e s i d e n te della C o m u n ità M o n ta n a d e lle Valli de l Nat. m e n t r e p o r g e
il su o sa lu to.
l’i nc on tr o a n c h e il p r e s i d e n t e
dell a C o m u n i t à m o n t a n a del le
Valli del N a t i s o n e G i u s e p p e
Ch iu ch e d il p r e s i d e n t e della
Az i en da a u t o n o m a di s o g g i o r ­
no e t u r i s m o G i u s e p p e Pauss a . Ol t r e ai r a p p r e s e n t a n t i dei
circoli sl ov en i, d e l l ’Uni one emigr ant i sl ov en i , e d e l l ’ANPI
e r a n o p r e s e n t i a n c h e il c o n ­
s i g l i e r e p r ov i nc ia le
Pet rici g
e i di r ett or i del la Benedii Del
M e d i c o e del la V e p l a s Do­
meniš.
A n o m e del la Lega dei s o ­
cialisti di Tolmi no ha p o r t a ­
to il s a l u t o ai p r e s e n t i il p r e ­
s i d e n t e Z dr a vk o Likar c h e si
è soffermato
sui
pr oblemi
del la c o l l a b o r a z i o n e t ra
le
d u e r egioni c o n t e r m i n i e s u l ­
la n e c e s s i t à di una r api da a p ­
p r o v a z i o n e de ll a l e g g e di t u ­
t e la degli sl ove ni c h e non d e ­
v e d i s c r i m i n a r e quelli della
pr ovinc ia di Udine. Su q u e s t i
aspetti è intervenuto anche
il m e m b r o d e l l ’e s e c u t i v o Š t e ­
fan Cigoj.
I p r ob l emi t ra cui si di ba t­
t e la c o m u n i t à s l o v e n a della
pr ovinci a di Udine e la ne(C on tinu a a pag. 2)
Stran 2
«NOVI MATAJUR.
Approvato il co n to con su ntivo
per l’anno 1982
Nella r e c e n t e s e d u t a
del
C o n si g li o C o m u n a l e , l’a s s e m ­
b l e a ci vi ca ha t r a t t a t o una n u ­
tr it a s e r i e di a r g o m e n t i posti
all 'o r di ne del giorno.
S o n o s t a t e , infatti, a p p r o ­
v a t e le c o n t ab i l i t à finali e la
r e v i s i o n e prezzi del 1° e 2°
Lotto lavori di c o m p l e t a m e n ­
to del p ol i sp o rt iv o c o m u n a l e
p r e d i s p o s t i dall' a rc h. Attilio
Zorattini e i lavori di s i s t e ­
mazione
ed
u rb a ni z za zi o n e
ne ll e frazioni di Tiglio e M e z ­
z an a e in d u e borghi del C a ­
pol uogo.
Sono sta te pure approvate
la v a r i a n t e n. 2 al Piano Partic o l a r e g g i a i t o di C l e n ia e la
perizi a di v a r i a n t e dei lavori
di r ea li zz az ion e del 1° lotto
del pi an o s t e s s o , la peri zia di
v a r i a n t e dei lavori di s i s t e m a ­
zi on e del 2° e 3° Lotto d e l ­
l'Ist it ut o M ag i s t r a l e .
Il C on s i g l i o C o m u n a l e ha
poi d e l i b e r a t o l’a c q u i s i z i o n e
d e ll e a r e e e dei f ab br i ca ti a
s e g u i t o di a c c o r d o b o n a r i o
p e r la re al i zz az io n e d e l l e o p e ­
re di u r b a n iz z az i o n e e d infra­
s t r u t t u r e dei Piani Particolar eg gi a ti di Azzida, Puoie e
C le n ia e la c e s s i o n e del f a b ­
b ri c a t o c o m u n a l e alla Sig.ra
Petri ci g Gi orgi na.
L ' a s s e m b l e a ha a ut o ri z za t o
il S i n d a c o ad i no l tr ar e d o ­
m a n d a di c o n t r i b u t o r e g i o n a ­
le p e r l’a c q u i s t o di un n u ovo
s c u o l a b u s , p e r I' a p p r e s t a ­
m e n t o di c en t r i di r e s i d e n z a
s o c i a l e p e r anziani, p e r la ri­
s t r u t t u r a z i o n e 'del m u r o di
ci nt a del c i m i t e r o di Azzida,
p e r la s i s t e m a z i o n e e d a r gi ­
n a t u r a del t o r r e n t e A l b e r o n e
sul t r a t t o Azzida - Tarpezzo,
p e r il riat to e l ' a m p l i a m e n t o
dell a S c u o l a M a t e r n a di Az­
zida, p e r la re al iz zaz io ne d e l ­
la viabilità e d i nf r as t r ut tu r a z i on e n e H’a m b i t o del P.E.E.P.
(3° lotto), p e r la re al iz zaz ione
del pi an o g e n e r a l e d e l l e fo­
g n a t u r e e dei d e p u r a t o r i , p e r
I' a c q u i s t o
di
attrezzature
s p o r t i v e , p e r la c o s t r u z i o n e
di un c a m p o di t e n n i s , p e r il
ri att o s t r u t t u r a l e e d a n t i s i ­
s m i c o del
fabbricato se d e
del l' Istituto P r o f e s s i o n a l e di
S t a t o e p e r l ' a c q u i s t o di a t ­
t r e z z a t u r e e libri de ll a biblio­
te ca comunale rec e n te m en te
i stituita.
E’ s t a t o p u r e a p p r o v a t o al­
l ' u na n im it à il c o n t o c o n s u n ­
tivo d e l l ’e s e r c i z i o 1982 ed è
Politično življenje - Vita politica
S. P ie tr o al N a tis o n e
Comunità Montana
e liste civiche
in discussione
al PSI delle Valli
A n c h e a P o n t e a c c o s o n o in c o r s o i lavori di ristru ttu ra zio n e,
s t a t o r i c h i e s t o al c o m p e t e n t e
a s s e s s o r a t o r e g i o n a l e il rin­
novo del Piano d e c e n n a l e in­
s e d i a m e n t i produt tivi (P.I.P.)
di Azzida.
Il C on s i g l i o C o m u n a l e ha
d e l i b e r a t o la c e s s i o n e di a r e e
a privati nei c imi ter i c o m u n a ­
li di Azzida, S. Pi etr o e Vern a s s o e d ha a d e g u a t o i m a s ­
si mali di a s s i c u r a z i o n e a r e ­
s p o n s a b i l i t à civile p e r i c o n ­
vittori dell a C a s a del lo S t u ­
d e n t e , d e t e r m i n a n d o p u r e il
v a l o r e del vi tt o e d alloggio
p e r il D i r e t t o r e e p e r gli e d u ­
catori della s t e s s a C a s a d e l ­
G rim ac co
Approvato il PIP di Dolina
A p p r o v a t o n e l l ’ u lti ma s e ­
d u t a del c o n s i gl i o c o m u n a l e
di G r i m a c c o , il PIP (Piano in­
s e d i a m e n t i p r odut tivi) di Do­
lina c h e i n t e r e s s e r à u n ’e s t e n ­
s i o n e pari a 22 mila met ri
q ua dr i . Il c o s t o p r e v e n t i v o è
di 450 milioni di lire.
E' s t a t a quindi d i s c u s s a la
lot ti zzazi one di L i e s s a ( diet ro
la c h i e s a ) r i s p e t t o a cui è
NOBEL PER LA PACE
A PERTINI
Una serie di teleg ram m i
a sostegno della candida­
tura del presidente Sandro
Pertini al Nobel per la pace
sono stati inviati nei gior­
ni scorsi da num erose or­
ganizzazioni slovene di tu t­
ta la regione a ll’am basciata
norvegese a Roma. Nei te ­
legram m i, vengono m essi
in particolare rilievo il con­
tributo di Pertini alla lotta
per la pace e la sensibilità
m ostrata
dal
presidente
per le questioni della co­
m unità slovena in Italia.
P o slo v n i
krogi
IN adalJevanje s 1. stra n i)
na. V te m pogledu, je m ed
d ru g im d ejal, se je tre b a še
b olj p riz a d ev a ti, da n a s ta ­
n e jo p o d je tja z m eša n im
k a p ita lo m tu d i n a ju g o slo ­
vanski stra n i.
Svoj p o zd rav je p rin e se l
tu d i p re d s e d n ik videm ske
trg o v in sk e z b o rn ice G ianni
B ravo in n ap o v ed al sre č a n je
m ed k raje v n im i p o d jetn ik i,
ki n a j bi p riv e d lo do u s ta ­
novitve m eša n ih p o d je tj n a
obeh s tr a n i m eje.
K te m u bo veliko p r ip o ­
m ogla je d e ja l nove slo v en ­
sk a z a k o n o d a ja n a te m p o ­
d ro č ju . P onovno je p r e d s ta ­
vil n a č rt trg o v in sk e z b o rn i­
e m e r s o un f a t t o n u ovo: i p r o­
pri et ari c on l’a i u t o d e l l ’amministrazione intendono pro­
c e d e r e da soli alla lottizzazio­
n e dei t e r r e n i . Una r i s p o s t a
impegnativa a tale proposito
v e r r à d a t a e n t r o un m e s e .
Nel f r a t t e m p o è s t a t o a p p r o ­
v a t o il p r o g e t t o del la viabilità
a s u p p o r t o di q u e s t a a r e a d e ­
s t i n a t a ad i n s e d i a m e n t i e d abitazioni.
Pe r o vv ia r e alla m a n c a n z a
di n u m e r o s i r e g o l a m e n t i dei
servizi c o mu n al i è s t a t a for­
m a t a una a p p o s i t a c o m m i s ­
s i o n e , c o m p o s t a dal s i n d a c o
Bonini e dai c o n si g li e ri M a u ­
rizio T r u s gn a ch , Re nz o R u d i
e d Elio Chi abai .
S o n o s t a t e quindi d i s c u s s e
a l c u n e d e l i b e r e r i g ua rda nt i i
s e g u e n t i cont ri bu ti :
abbona­
m e n t o alla ri vista Patria, e d i ­
t a d a l l ' A s s o c i a z i o n e n a z i o na ­
le part igi ani d'Italia. Non è
stato concesso nessun con­
t r i b u t o a l l ’a s s o c i a z i o n e p ri va ­
ta «I n o st ri a mi c i l e bb r os i» .
Per c h ia r i m e n t i è s t a t a i n v e c e
ri nvi ata la c o n c e s s i o n e di un
contributo
all’ Associazione
n a zi o n al e mutilati e d invalidi
civili.
ce, o čem er je bil nedavno
govor tu d i n a z a se d a n ju m e­
ša n ih zb o rn ic Ita lju g , Jugital v T rs tu , ki pred v id ev a
raz širite v n a vse o b m ejn o
p o d ro č je u g o d n o sti o sim ­
sk ih sp o razu m o v . Po posegu
D ina Del M edica, ki je m ed
d ru g im p red la g al, d a bi v
Š p e tru p rire d ili p o sv et o
novih n a č rtih in n alo žb ah za
razvoj o b m ejn e g a p o d ro č ja ,
je sledil ogled p o d je tj H ob les in V eplas.
T ra d izio n a le
in co n tro
( C o n tin u a z io n e dalla pag. 1)
c e s s i t à di u n a c o l l a b o r a z i o n e
t r a t u t t e le f or ze p e r la loro
s o l u z io n e, è s t a t a ri ba di ta a n ­
Štev. 3 (243)
Per q u a n t o r i g u a rd a la salaf ie nil e di Plataz il c o ns i g li o
ha d e c i s o di c h i e d e r e l’utiliz­
zo p e r altri dieci anni e p r o ­
c e d e r e al s u o riatto.
E’ s t a t a poi n o m i n a t a biblio­
t e c a r i a p e r la b i b l io t ec a c o ­
m u n a l e Ma ri na Vogrig di Clodig, c h e r a p p r e s e n t e r à il c o ­
m u n e a n c h e nel c o n s o r z i o bi­
b li o t e c a ri o di Civi dal e
S o n o s t a t e quindi r a ti f ic a­
t e a l c u n e d e l i b e r e del la g i u n ­
ta. A n c h e p e r il 1984 il c o ­
m u n e c h i e d e r à alla CEE - C o ­
m u n i t à e c o n o m i c a e u r o p e a il
contributo sull’ acquisto
di
latticini p e r le s c u o l e .
La g i u n t a è s t a t a infine a u ­
t o r iz za ta ad e f f e t t u a r e p a g a ­
me n ti fino a 5 milioni di lire
p e r f or nit or e.
A c o n c l u s i o n e del la s e d u t a
il con si gl i o , a p p r e s o c h e la
R e g io n e non ha a p p r o v a t o la
v a r i a n t e n. 2 al pia no di f a b ­
b r i ca z io n e ( c h e i n t e r e s s a la
d i s t a n z a di e di f ic ab il it à dalle
s t r a d e ) ha c h i e s t o c h e l’uffi­
cio t e c n i c o del la C o m u n i t à
montana ripresenti
c on
le
d o v u t e s pi e g az i on i , la v a r i a n ­
te.
c h e dal prof. Č e r no , i n t e r v e ­
n ut o a n o m e d e l l e o r g a ni z za ­
zioni s l o v e n e dell a pr ovi ncia
di Udine, c h e ha s a l u t a t o c on
c a l o r e la p r e s e n z a a ll 'i n c o n­
t ro di t anti a m m i n i s t r a t o r i lo­
cali.
Degli i n t e r e s s i c o m u n i s o ­
p r a t t u t t o in c a m p o e c o n o m i ­
c o ha p a r l a t o infine il p r e s i ­
d e n t e de ll a C o m u n i t à m o n t a ­
na Ch i uc h c h e ha s o t t o l i n e a ­
to l’i mp o r t a n z a c h e in q u e s t o
s e n s o ha il c o n f i n e a p e r t o . Il
presidente
de ll a
comunità
m o n t a n a ha p a r la t o i noltre
del la r e c e n t e vi si ta d e l l ’a m ­
b a s c i a t o r e J u g o s l a v o Kosin a
S. Pietro, d e l l e d i t t e a c a p i ­
t a l e m i s t o e del M a t aj u r c h e
u n i s c e le d u e r e al tà , ha d e t ­
to, non s ol o dal p u n t o di vi­
s t a del lo s v i l u p p o
turistico
m a a n c h e d a q ue ll o politico.
C h i u c h ha c o n c l u s o il s u o in­
lo S t u d e n t e .
Dopo la ratifica di a l c u n e
del i be ra zi on i a p p r o v a t e dalla
g iu nt a c o m u n a l e in via d ' u r ­
g e n z a l’a s s e m b l e a
ha c o n ­
c e s s o co nt ri bu t i alla s q u a d r a
p e r la vigilanza anti -i ncendi o
b os c h i , a l l ' a s s o o i a z i o n e d o ­
natori or ga ni, a l l ’u d i n e s e club
e allo sci cl ub M a t aj u r e ha
a p p r o v a t o il v e r b a l e della
c o m m i s s i o n e g i u d i c a t r i c e del
c o n c o r s o p e r il p o s t o di «Ap­
p li cat o di s t a t o civile ed a n a ­
gr af e» n o m i n a n d o il Sig. Aldo
S p e c o g n a q u a l e v i nc i t o r e del
concorso stesso.
Na obisku v
Tolminu čedajska
delegacjon
Je no m alo liet san, ki je
p u n o s re č a n ju m ed Sloven­
ci a n Ita lija n i, ki žive blizu
k o n fin a, a n vsaki k ra t n a š
časo p is ra d n a p iše o n jih ,
k e r sm o sigurni, de vič k ra t
se b o m o srečevali an pogo­
v a rja li o sk u p n ih p ro b le ­
m ih in in te re sih , vič m ož­
n o s ti b o m o im iel re š it n aše
težave, tak e s o rt sre č a n j so
h n u c u za obadvie stra n i.
Tele dni je šla n a o b isk v
T olm in č e d a jsk a
d elega­
cjon. V n ji so bli žu p an P a ­
scolini, a se so r B iasizzo, sve­
to valca Luis in J a c o lu tti, tel
z a d n ji tu d i k o t p re d se d n ik
in d u strijs k e g a k o n s o rc ja a n
P a u ssa, p re d se d n ik auton o m n e tu ris tič n e u stan o v e
Č edada in N ediških dolin. V
T o lm in u so jih sp re je li p r e d ­
se d n ik sk u p ščin e tega m e ­
s ta R ožm an, p o d p re d se d n ik
gospa C ufer,
p re d se d n ik
«esecutiva» T o rk a r, p r e d ­
se d n ik s in d a k a tu J a rc an
ta jn ik
Zveze ko m u n isto v
Zega.
t e r v e n t o c on l’a u s p i c i o c h e i
r appor ti di b u on vi c in at o si
a p p r o f o n d i s c a n o m a l g r a d o le
difficoltà e c o n o m i c h e dei d u e
paesi e so ste n en d o
l’i mp o r ­
t a n za dell a f u n zi o n e c h e le
Valli del N a t i s o n e p o s s o n o e
d e b b o n o a s s u m e r e c o m e anello di c o n g i u n z i o n e t ra J u ­
g o s l a v i a e d Europa.
Al l'i ncont r o, a cui non s o ­
no i n t e r v en u t i a c a u s a de ll e
p e s s i m e condizi oni di t e m p o
i sacerdoti ed i ra pp re se nta n­
ti dell a Val Resi a, s o n o i n t e r ­
ve nut i d a p a r t e j u g o s l a v a tra
gli altri a n c h e Ma rja n Ta vč ar
p r e s i d e n t e del c o m i t a t o i nt e r ­
c o m u n a l e d e ll a Lega dei s o ­
ci alisti, Ma rj a n Ro ž ma n s i n ­
d a c o di Tolmino, Milan Sirk
presidente dell'associazione
r e g i o n a l e dei s a c e r d o t i s l o v e ­
ni e d il d e c a n o di C a p o r e t t o
Rupnik.
I socialisti delle sezio ni della C o ­
m un ità m o n ta n a h a n n o p a r te c ip a to ,
c o n i n t e r e s s e e s e n s o di r e s p o n ­
sabilità, alla riu nio ne di giovedì 19
g e n n a i o 1984 in Azzida p e r d i s c u ­
te re e v a lu ta re i punti posti all’o r ­
dine del giorno:
1. pian o di sviluppo della C o m u ­
nità m o n ta n a ;
2. r a p p r e s e n t a n z a PSI nel d ire t­
tivo della C o m u n ità m o n ta n a ;
3. p r o p o s t e s o c ia lis te p e r i p r o ­
blemi prioritari della C om unità;
4. liste civiche sul territorio.
Dopo u n 'a m p ia e d e tt a g li a t a r e ­
lazione te n u t a dal c a p o g r u p p o s o ­
cialista prof. Marinig è s e g u i ta una
a m p ia d i s c u s s i o n e dalla q u a le s o ­
no e m e r s e le direttive e gli o r i e n ­
ta m e n ti della b a s e so c ia lista ch e,
oltre a ra v v is are l’o p p o r t u n it à di
una e v e n t u a l e p a r te c i p a z i o n e c o n ­
s a p e v o le al direttiv o della C o m u ­
nità, a n c h e v a lu ta n d o la situ az io n e
d e te r m i n a ta s i d o p o le elezioni c o ­
munali di giugno, non ha s o t t o v a ­
l u ta t o il g r a v o s o im p e g n o c h e si
a s s u m e il p a rtito a n c h e e s o p r a t ­
t u tt o p e r il s u o p r e m i n e n t e s o s t e ­
g n o alle liste civ iche locali.
Nel d ib attito è s t a ta ribadita dai
diversi c o m p a g n i, im peg nati c o m e
a m m in is tra to ri nelle liste civiche,
la n e c e s s i t à d e ll'im p e g n o so c ialista
nell’a p p o g g i a r e e s o s t e n e r e le li­
s t e già c o n s o lid a te , nel p r o p o r re
p r o s s i m a m e n t e la fo rm a z io n e d e l ­
le m e d e s i m e in altri c o m u ni per
quei principi di a lt e rn a n z a e g o ­
vernabilità c h e s o n o i punti c e n ­
trali della politica s o c ia lis ta a li­
vello n a z io n a le e locale.
Si è a u s p i c a to , nel c o r s o della
d i s c u s s i o n e , c h e a n c h e gli altri p a r ­
titi t e n g a n o c o n to della r a p p r e s e n ­
tatività sul territorio dei consiglieri
nel f o r m a r e il direttivo della C o ­
m un ità p r o v v e d e n d o , p e r i m e d e s i ­
mi, degli specifici refe ra ti c o n a u ­
to n o m ia d e c i s i o n a l e e re s p o n s a b i li ­
tà p o litico-am m inistrativa c o n c o r d a ­
ta e sig lata d a precisi a c c o r d i tra
fo rz e p a rtitic h e fa c e n ti p a r te della
m a g g i o ra n z a di g e s t i o n e della C o ­
m unità. In s e g u i to agli interventi
qualificati dei c o m p a g n i Beppino
Crainich, P a o lo C analaz, P ietro Pussini, Luigi Bom io lo, AttMio Ruoli,
C e cc o lin e G r u d e n a , c h e h a n n o d a ­
t o un fattivo c o n tr ib u to alla im p o ­
s t a z i o n e del p r o g r a m m a politico
del pa rtito si s o n o sta bilite le m o ­
dalità p e r uno stu d io a tt e n to de i
problem i c h e i n t e r e s s a n o la n o s t ra
C om u nità , c o n p a rtic o la re i m p e g n o
p e r io svilu ppo s o c i o - e c o n o m i c o e
c u ltu r a le delle Valli del N a tis o n e
e la p r e s e n z a c o n tin u a e d e t e r m i ­
n a n t e di a s s e s s o r i socialisti eletti
alia re g io n e e alla provincia ne ll'am
bito del n o s t r o territorio.
D renchia
Incontro d el PCI
d o v e va
la m ontagna ?
Sul t e m a dello
sviluppo
della
m o n ta g n a il PCI ha t e n u t o a D re n ­
chia d o m e n i c a 15 g e n n a io un in­
c o n tro pubblic o con l’i n te r v e n to di
G i u s e p p e B la s e tig , m e m b r o del c o ­
m ita to r e g io n a le del PCI e p r e s i ­
d e n t e della 2 c o m m i s s i o n e della
C o m u n ità M o n ta n a delle Valli del
N a tiso ne.
B lasetig ha e s p o s t o la situ az io n e
legislativ a e finanziaria della Re­
gio ne p e r lo sv ilupp o d e lle z one
m o n ta n e .
PER
LA
L’11 m a rz o p r o s s im o si svolg e rà
a L u bia n a una g r a n d e m a n i f e s t a ­
z io n e in te r n a z io n a le sulla p a c e con
la p a r te c i p a z i o n e della F e d e r a z io n e
unitaria CGL-OISL-UIL, del Friuli V enezia Giulia e delle o r g a n iz z a z io ­
ni sin d a ca li della Slo ven ia e della
Carin zia. P e r s o t t o li n e a r e l'im p o r­
t a n z a della m a n i fe s t a z io n e è s t a t o
invitato a p a rla re L uciano Lama,
s e g r e t a r i o g e n e r a l e della F e d e r a ­
zione.
Il r e la to r e si è poi s o f f e r m a t o sul
piano di sviluppo e sul piano t r i e n ­
nale della C o m u n ità M on ta na, c he
ha definito g e n e r i c o e po co c o n ­
c re to . Ha quindi rico rd a to la c o ­
s t a n t e ba tta glia del PCI p e r intro­
d u r r e e le m e n ti di r e ale p r o g r a m m a ­
zione del te r r ito rio e realizzare in
te r v e n ti utili alla po polazio ne delle
Valli del N a tis o n e, una b a tta g lia a
fa v o re dello svilup po e c o n o m ic o , e t ­
nico e linguistico della m in oranza
slo v e n a c o n d o tt a c o e r e n t e m e n t e a
tu tti i livelli. I cittadini intervenu ti
h a n n o e v id e n zia to i problem i loca ­
li e la n e c e s s i t à di u n ’in te rv en to
m a g g io r e della C o m u n ità M o nta na
a s o s t e g n o delle attività p ro d u ttiv e
locali, in p a r tic o la r e a s o s t e g n o d e l­
la c o m m e rc ializz az io n e dei prod otti
ortofrutticoli (aglio, cipolle, rape,
piccoli frutti, ecc.) e di piccoli a lle ­
v a m e n ti (conigli, maiali, e c c .).
Il c o m p l e t a m e n t o o realizzazio ne
di s t r a d e e p i s t e in te rpo dera li pe r
lo s f r u t t a m e n t o dei b osc h i (il c olle ­
g a m e n t o Laze-Topolò e la s t r a d a
Cras-Paciuch in p a r tic o la r e ) e il s o ­
s t e g n o ai p ro duttori locali è s t a t o
uno degli altri a r g o m e n ti della di­
s c u s s i o n e a s s i e m e alla n e c e s s i t à di
un a iu to agli agricoltori p e r la pro ­
t e z io n e dei cam pi dalla d e v a s ta z i o ­
n e dei cinghiali. L’inco ntro è t e r m i ­
na to s o t t o li n e a n d o la n e c e s s i t à di
una m ag g io r p r e s e n z a della C o m u ­
nità M o n ta na a c c a n t o alla po p o la ­
zione.
F aedis
A ttivo degli
sloveni d el PCI
L’a ttivo degli iscritti slov eni del
PCI d e lle Valli del N a tis o n e e del
Torre ha d e c i s o di inviare agli or­
gani di g o v e r n o e del p a rla m e n to
un m e s s a g g i o in cui si re sp in g o n o
i ten tativ i di r i ta r d a r e l’app ro v az io ­
ne della legg e di t u te l a g lobale d e l­
la m in oranza slo v e n a e di d isc ri­
m in a re la c o m p o n e n t e della provin­
cia di Udine.
La d i s c u s s i o n e si è sv o lta sulla
b a s e di una re lazion e sv o lta da
G i u s e p p e Blasetig, m e m b r o del C o­
m ita to r e g io n a le del PCI, re lazione
c h e f a c e v a il pu n to sulla situ az io n e
con l’a n n u n c io della p r e s e n t a z i o n e
di un d is e g n o di leg ge da p a r ­
t e del g ov e rno. Il rischio è — ha
d e t t o Blasetig — c h e con ciò si
accum uli un nuovo rinvio della di­
s c u s s i o n e e c h e si d e te r m in i una
f r a ttu r a fra le fo rze di s i n i s t r a c h e
p e r anni si s o n o tro v a te , ri s p e tt o
alla m in oranza, s u posizioni a v a n ­
z a t e e vicine.
Nel c o r s o del d ibattito, c h e è
s t a t o vivace e fran co, si è d e n u n ­
c ia ta t u tt a una s e r i e di fattori n e ­
gativi sui quali si gioca l’e s i s t e n z a
s t e s s a del g ru p p o n azionale s l o ­
veno. S o p r a t tu t t o la crisi d e ll ’indu­
stria s u s c i t a p re o cc u p az io n i n o t e ­
voli p e r c h è l’a tt a c c o al p o s t o di
lavoro v i e n e rivolto p rim a di tu tt o
v e r s o i lavoratori pro v e n ie n ti dai
p a e s i e t n i c a m e n t e slov eni. A nc o ra
non si s o n o visti apprezzabili risul­
tati neH’a m b ito della le g g e p e r lo
svilupp o delle z o n e
terre m o ta te ,
p e r c h è i finanz ia m enti non s o n o
sta ti indirizzati al riequilibrio e c o ­
nom ico, ma al s o s t e g n o di a ttività
s p e s s o p a r a s s i t a r l e e sp e c u la ti v e .
Per q u e s t o i c o m u n isti sloveni
h a n n o ria ff e rm a to la n e c e s s i t à di
r iv e d e r e gli indirizzi della le g g e
p e r lo svilup po delle a r e e m o n ta n e
t e r r e m o t a t e , quelli del t r a t t a t o di
O s im o e so l l e c i ta n o p re cisi in te r ­
venti p e r le z o n e di confine, in cui
vive la m inoranza slo v e n a c h e può
a s s o l v e r e un ruolo di co nvive nza e
di p a ce .
Il m e s s a g g i o del PCI si c o n c lu ­
de c o n la riven dica z ione di una r a ­
pida a tt u a z io n e della leg ge di t u t e ­
la g lobale, c o m e a tt o di d e m o c r a ­
zia e di parità degli sloveni della
re g io n e Friuli - V enezia Giulia nel
r i s p e tt o dei diritti sa n c iti dalla C o ­
stitu z ione.
PACE
A nc ora una volta la P a c e , d u n ­
qu e, p a rle rà lin gue d i v e rs e , ma il
fine è s e m p r e unico: b a s t a c o n il
riarm o s c o n s i d e r a t o e c o n le c o n ­
tin u e m in a c c e alla s t e s s a s o p r a v ­
vivenza dei popoli.
G r a n d e il sig n ific a to della m a n i­
fe s t a z io n e di L ubiana in q u a n t o vi
p r e n d e r a n n o p a r te i popoli c o n fi­
nanti di un s e t t o r e g e o g r a f i c o s t o ­
r i c a m e n t e s c o n v o l to dalle tra g ic h e
e s p e r i e n z e delle g u e rre .
«NOVI MATAJUR»
Štev. 3 (243)
Nekaj besed o Spominu na dom
Valentina Birtiča - Zdravka
na s p o m i n na dom, na b o l e č e
r a n e i z s el j e n i š t va
na
zve­
s t o b o s a m e n u se bi , kulturni
d e d i š či n i , d o m a č e m u kraju in
besedi.
Z b o g o m oj z b o g o m / b e n e ­
š k a p o ml a d / s o n čn i poljubi /
in zlat o n e b o / zeleni t ravni k
/ in mirni p a š n i k / od v a s s e
m o r a m ločit.
Verzi s o pojoči in sveži, u
s l og u , ki je z elo blizu b e n e ­
ški literarni tradicji, v sl og u
d e n i m o P od re ke , Trinka, Pr e­
dana, A n t o n a Birtiča, Luščaka in drugih p es ni k ov , ki s o
n e k o č pesnili in š e p e s n i j o na
t e m k o š č k u s l o v e n s k e z e mlj e.
Posebnost njegovega
pašni­
š t v a pa s o p e s m i p o s v e č e n e
novomašnikom.
In pr av nedkanj i
novomaš n i k Ma ri no Qualizza j e n ap i­
sal zbirki u vo d n o b e s e d o ,
k j e r m e d d r ug im pravi, da s o
p e s m i Va le nt in a Birtiča «izraz
člo v e ka , ki živi za s v o j e ljud­
st vo , ki trpi z njim, č l a v e ka
ki je zaljubljen v l e p o t e Nadiških dolin, ki vidi v lipi z n a ­
m e n j e s l o v e n s t v a , v k os ta nj u
pa m o č in r a d o d a r n o s t , i s t o ­
č a s n o pa na d a lju je Qualizza
izraz d uhovni ka , ki t r e p e t a za
s v o j e ljudi, ki trpi za iseljenSEJA BENEŠKEGA GLEDALIŠČA
c e in j o č e nad o s a m e l i m i v a ­
si ». A v e nd a r , ko zbirko p r e ­
b e r e š i m a š o b č u t e k , da Birtič
t r d n o v e r j a m e v o b s t oj in n a­
p r e d e k in boljši d a n e s in jutrj za b e n e š k e ljudi.
To je razvidno ko p oj e v p e ­
s mi « P u s t i t e naj ptički pojo».
Po b e n e š k i h doli nah / in gorških s t r m i n a h / o d m e v a naj
B eneško gledališče ra z p i­ šče o b s ta ja in dela že 10 let
p e s e m / s l o v e n s k i h otrok, /
su je n a tem o B enečija d a ­ m u ni še u sp elo re š iti v p r a ­
naj č u s t v a odkriva- / življenja
n es n a ta č a j za n a jb o ljš i gle­ š a n ja p ro sto ro v , k a r re sn ič ­
s o s o k / ali pa v p e s m i «Ro­
dališk i n a re č n i tek st, ki ga n o p o g o ju je delovanje, č e
si ca »
B e n e š k a ti z eml j a
/
b o d o a v to rji m o ra li p re d s ta ­ bi d an es želeli ponovno povzdigni glavo, / živio ti p o­
v iti do k o n c a ju n ija . Is to č a ­ p re d sta v iti igre, ki so jih u- j e / s o n č n o n e b o / .
sno p a je u sta n o v ilo p o se b ­ p riz o rili p re d leti, k a r je tu ­
S a m izid k nj i ge to pa v s e ­
no k o m isijo, ki bo m o ra la di velik p ro b le m , saj v veli­ kakor potrj uj e.
Tržaški p e s n i k
in e s e i s t
Ma rko Kravos j e n e k o č dejal,
da ima za n a s z a m e j s k e Slo­
v e n c e n a š a s l o v e n s k a knjiga
ne k s ko r a j z a k r a l e m p o m e n .
S to trditvijo s e p o p o l n o m a
s t r i n j a m o m o r d a zato, ker je
za v s e n as , ki zdaj le živimo
v p r e c e j š n i narodni
in kul­
turni sv o bo di na t e m koncu
s l o v e n s k e g a k u l t u r n e g a pr o­
s t o r a knjiga š e v e d n o to, k a r
j e n e k o č p r e d s t a v l j a l a za n a ­
š e p r e d n i k e v o sr e dn j i S l o v e ­
niji in s i č e r prva, n e d v o u m ­
na p o t r d i t e v
istovetnosti v
p r o s t o r u , kjer je boj za o b ­
s toj in razvoj žal, n a š usakdan. Toda ni v s e e n o , č e izide
s l o v e n s k a knjiga v Trstu, v
Gorici ali v Be ne ški Sloveniji:
na T r ž a š k e m
ali
Goriškem
izid n o v e s l o v e n s k e knjige ne
p r e d s t a v l j a nič
prelomnega,
nič i z je mn e ga , ke r izide v s a ­
ko leto na t e m p r o s t o r u prav
l epo š t e v i l o s l o v e n s k i h knjig
in m e n i m , da n e p r e t ir a va m ,
ko t r d i m da n e k e i z ra zi t e j še
razlike m e d kul tur no d e j a v ­
n o s t j o t o s t r a n in o n s t r a n m e ­
je s kor aj , da ni v e č občuti ti.
Č e pa izide knjiga v Beneški
Sloveniji, na K o r o š k e m ali v
Porabiu na M a d ž a r s k e m ,
je
to d o g o de k , ki zadobi takoj
i z dr ed e n p o m e n za n a š c e l o ­
t e n kulturni p r o st o r . J e dokaz,
da naši ljudje pod K ar a va n ka ­
mi na b r eg o vi h Ra be ali pa
ob zel eni Nadiži ali d er oč i
Krnahti
z
dneva
v
dan
bolj p o g u m n o
in p o k o nč n o
s t o p a j o po poti is ka nj a k o r e ­
nin in p ot r j e v a n j a s v o j e i s t o ­
vetnosti.
In pr av t a ka knjiga s e je
p r e d kr at ki m pojavila na n a ­
š e m knji žnem trgu.
To je v knjižni s l o ve n šč i n i
n a p i s a n a tu pa t a m n a r e č n o
obarvana
pesniška
zbirka
« Sp o mi n na d o m» izpod p e ­
r e s a m o n s i g n o r j a Va le nt i n a
Birtiča - Zdravka, kan on i ka v
č e d a j s k e m kapitlju, t e n o č u t n e g a p e s n i k a r o j e n e g a 20.12.
1909 v Roncu v o s r č j u B e n e ­
ške
Slo ve ni j e .
Knjiga
je
prvenec
novo u s t a n o v l j e n e
z a d r u g e «Editrice Dom» s s e ­
dežem v Podbonescu, vseb u­
je nad 50 p e s m i
u g l a š e ni h,
kot s a m n a s lo v j a s n o pov e,
Razprava o Dnevu
emigranta in o lastnem
delovanju
le do teg a č a sa n a p ra v iti iz­
b o r tek sto v iz svetovne k n ji­
ževnosti. N ato p a bo p o s k r ­
belo za njih o v o p rire d b o v
n a re č n o obliko. Le-ti m o ­
ra jo b iti u s tre z n i za b e n e ­
ško p u b lik o in o b rav n a v a ti
v p ra ša n ja , ki so blizu d a n a ­
šn ji ben ešk i s tv a rn o sti. T ak
je bil sklep z a n d je seje čla­
nov B eneškega gledališča,
ki so se se sta li p re d n ek aj
dnevi v Č edadu. N a ta n a č in
s k u p in a sk u ša re šiti p r o ­
b lem izbire tek sto v , ki je bil
že od n jen e g a sam ega n a ­
s ta n k a p recej p ris o te n h k r a ­
ti p a je tu d i odgovor n a k r i­
tike, p o m islek e in celo p o ­
lem ike o z a d n je m vedno eno in isto sliko B enečije, ki
ne o d g o v a rja d a n a šn jim r a ­
zm eram . T ake so n a m re č v
s trn je n ih b e sed a h bile o c e ­
ne le to šn je igre tak o v o k ­
v iru k u ltu rn ih organizacij
k o t v sam i gledališki supini.
Z avedati se m o ra m o so tu ­
di p o u d a rili, da im a m o n a
žalo st le m alo m ožnosti, da
se p re d sta v im o ob čin stv u in
še zlasti z a ra d i tega tu d i
tek st, njegovo
sporočilo,
njegova v seb in a m o ra jo b i­
ti n a š a te m e ljn a sk rb .
V n a d a ljn i raz p ra v i so se
člani B eneškega gledališča
d o tak n ili še m a rsik a te re g a
v p ra ša n ja . Le v zvezi z D ne­
vom e m ig ra n ta je b ila iz ra ­
žena želja, da se B eneško
gledališče b olj uveljavi tu d i
v o k v iru slovenskih o rg a n i­
zacij, d a se sam i člani bolj
a n g ažirajo in vplivajo oziroh ia so d e lu je jo p ri sestavi ce­
lotnega p ro g ra m a m an ife­
stacije.
V eliko p r o s to r a p a so v
razp rav i n am en ili o rg an iz a ­
c ijsk im
v p ra š a n je m
m ed
K aterim i p ra v gotovo izstoPa p r o s to rs k a stisk a . K lju b
tem u, d a B eneško gledali­
ki m eri p re d s ta v a B eneške­
ga gledališča po k rstn i u p r i­
zoritvi ne zaživijo več, bi to
sto rili le z velikim i n ap o ri.
N ik jer n a m re č n im a jo s h r a ­
n je n ih oblek, scen o g rafij in
b i b ilo tre b a vse n a novo
p rip ra v iti.
D ruga te m a v sre d išču p o ­
zo rn o sti so bili n o tra n ji o d ­
no si m ed «m lado» in « sta­
rejšo» g eneracijo, m ed k a ­
te rim a so n a sta li določeni
n e sp o ra z u m i, ki se o d raž a jo
tu d i v različnem g ledanju
n a gledališko
dejav n o st.
Vse to p a ne bi sm elo u s t­
v a rja ti velikih p roblem ov:
vsi člani so n a m re č p o trd ili
voljo po so d elo v an ju in o d ­
p ira n ju B eneškega gled ali­
šča, k je r m o ra jo im e ti svoj
p ro s to r vsi tisti, ki se z a n i­
m a jo in d elajo n a g led ali­
šča, k je r m o ra jo im eti svoj
p r o s to r vsi tisti, ki se zan i­
m a jo in delajo n a gledali­
škem p o d ro č ju v B enečiji.
M arino Vertovec
P u s tite, naj ptički pojo,
p u s tite , naj rože cv eto ,
naj s o n c e jih ogreva
in dež pokropi,
v e t e r jih ziblje
in dan v eseli.
P ustite, naj iskre iskrijo,
zv ez d e na n e b u žarijo;
ko noč n a s odeva,
s t r a h n a m grozi,
n e b e š k o sv e tilo
n a m s r c e miri.
P u stite, po svo je
naj v s a k govori,
sv o b o d n ih ljudi,
To božji je zakon
n aravn a pravica
od vekov že dni.
Po b e n e š k ih dolinah
in g orsk ih s t r m in a h
o d m e v a naj p e s e m
s lo v e n sk ih otrok,
naj č u s t v a odkrivaživljenja s o sok.
Proč, proč, č e t a nasiln a
m rač nih ljudi,
proč, ka ča s tr u p e n a
iz t la č e n ih dni.
Božja sv o b o d a
naj s v e t uredi
Valentino Birtig
Stran 3
Podaljšano bivanje na srednjih šolah
Zamujena priložnost?
Kone c j a n u a r j a s e je conč al o v p i s o v a n j e o t r o k v š o l e
za
naslednje
šolsko
leto.
S ta r š i otrok, ki b o d o p r i h o d ­
nje leto obiskovali prvi raz­
r ed nižje s r e d n j e š ol e, s o m o ­
rali tudi odločiti, ali b o d o nji­
hovi otroci
p ol e g
rednega
p ou k a v šoli tudi za p o d a l j š a ­
no b i vanj e ( t e m p o p r o l u n g a ­
to).
Dekr et, da b od o na s r e dn j i h
š o l a h uvedli p o d a l j š a n o biva­
nje, je s i c e r izšel že poleti,
v e n d a r s o o kr ož n ic e s t o č n i ­
mi navodili dobili na š o l a h z e ­
lo pozno, t a ko da je o s t a l o le
ma lo č a s a , da bi s e s t a r š i
lahko s poznal i s t o n o v os tj o.
Za o b m o č j e s r e d n j e š o l e v
S v e t e m Lenartu je bilo kljub
t e m u o rga ni zi ra ni h v e č s e ­
s t a nk o v, t a ko m e d o b č i n s k i ­
mi upravitelji, ki s o
izrazili
p r i pr a vl je n os t, da p o m a g a j o z
javnimi s r e d s t v i pri
realizaziji p o d a l j š a n e g a bivanja, kot
tudi s s t a r š i , zlasti pri Hlocju
in v S v e t e m Lenartu.
Na gr ei ca , v kateri j e v s e t o
po te ka lo , g o t ov o ni bila v s e j
st va ri v k o ri s t . Poleg ni bilo
č i s t o j as n o , kako naj bi p o d a ­
lj šano bi vanj e p ot eka lo ,
kaj
naj bi otroci p o p o ld a n delali,
k a k š e n naj bi p r a v z a p r a v bil
urnik. Š e p o s e b n o s e j e to
p oznal o na m a n j š i h šo la h, ki
i majo le nekaj st al ni h u č i t e ­
ljev in na k a t e r i h c e l o v r s t o
p r e d m e t o v učijo ljudje, ki
imajo po v e č s e d e ž e v in ki s o
i me no v a ni le za e n o leto.
M a n j š e š o l e imajo p o le g t e ­
ga š e t e ž a v e z o p r e m o , t ako
da d e j a n s k o n e m o r e j o n a č r ­
tovati kakih p o s e b n i h d e j a v ­
nosti , ki naj bi o b o g a t i l e š o l ­
s k o delo.
V se t e n e g o t o v o s t i s o vpli­
v al e na izbiro s t a r š e v , t a ko da
s e je v S v e t e m Lenartu o dl o­
čilo za p o d a l j š a n o b i vanj e 10
o t r ok na s k u pn i h 16, v Š p e t r u
pa 14 ot ro k na o k r og 50 vp i­
s a n i h v pr ve r az r ed e. V se t o ­
rej kaže, d a s p o d a l j š a n i m
b i v a n j e m na na ši h š o l a h ne
bo nič. V S v e t e m Lenart u z a­
to, ker je ot ro k p r e ma l o , v
Š p e t r u , kjer bi po š t ev il u ot r ok le m o g o č e lahko imeli en
ra zr ed s
p o d a l j š a n i m biva­
njem, pa zato, ke r o b č i n a Podb o n e s e c , iz k a t e r e j e kar d e ­
s e t p r o s i l c e v za p o d a l j š a n o
bi vanj e, ni ma m o ž n o s t i p o s k r ­
beti za p r e v o z e in dr ugo, kar
j e p o t r eb n o.
Ali s m o t or ej š e e n k r a t z a ­
mudili vlak? Kaže n a m r e č , da
bo p r ih o dn je leto t e ž e d o s e č i
p o d a l j š a n o bivanje,
sa j
ga
m o r a j o organi zi rati le s p o ­
m o č j o ti st ih uči tel jev, ki z a ­
radi z m a n j š a n j a š t e v i l a raz­
r e d o v o s t a n e j o br ez p r e j š n j e ­
g a m e s t a , n e da bi t or ej v p o ­
krajini pov eč al i o r ga ni ke . Tu-
TEMPO PROLUNGATO
Cosa
di t o j e dokaz, d a je bila v s a
stvar premalo premišljena s
p e d a g o š k e g a vidika in da je
š lo bolj za a dmi ni s tr at i v n i
ukrep,, da s t r a t k a ni bilo d a ­
nih v s e h p o t r e b n i h garancij ,
da bi t a n o v o s t u s p e š n o pri­
š l a v n a š e š o l e . Kaže, d a b o­
do od nje š e e n k r a t imeli k o ­
r i s t p r e d v s e m večji c en tr i in
SCU OLE
d a b od o kraji, kot s o naši,
pri kraj šani , In to kljub t e m u ,
d a bi r e s n o o rg a ni z ir a no p o­
d a l j š a n o b ivanj e bilo p o t r e b ­
no p r e d v s e m t a m , kjer ima­
jo otroci manj m o ž n o s t i s o ­
cializaci je in manj m o ž no s ti
za razvi janj e raznih izvenšolkih d e j a vn o st i .
Ž.G.
ELEMENTARI
PARLIAMO DEI NUOVI PROGRAMMI
D op o un travaglio d u r a to lunghi
a nni la c o m m i s s i o n e p e r i nuovi
p ro g ram m i d e lle s c u o l e e le m e n ta ri
h a c o n c l u s o i lavori e d h a p r e s e n ­
t a t o al m inistro F r a n c a Fa lcuc ci
il t e s t o definitivo.
Un fa tto s e n z 'a l tr o m olto positivo
e m olto a tt e s o , p o i c h é i p r o g r a m ­
mi in vigore d e n o t a n o a lq u a n t e la­
c u n e e, d a t a la loro p u r r i s p e t t a ­
bile anzianità, n o n ris p o n d o n o più
d a t e m p o alle e s i g e n z e di u n a
sc u o l a m o d e r n a .
I nuovi program m i, c h e d o v r e b ­
b e r o e n t r a r e in vigore c o n l 'a n n o
s c o l a s t i c o 1985-86, s o n o v e r a m e n t e
nuovi. E' difficile e l e n c a r e qui t u t ­
to quello c h e p r e v e d o n o , b a sti di­
re c h e t e n g o n o v e r a m e n t e c o n to
di tu tto q ue llo c h e è s t a t o s p e r i ­
m e n t a t o di positiv o nella s c u o l a e
di tu tt e le m o d e r n e indicazioni p e ­
d a g o g ic h e .
Le novità più a p p a r i s c e n t i rig u a r ­
dano
l’e d u c a z i o n e religiosa c h e
d o v re b b e
d iv e n ta re
o b b liga to ria
p e r tutti e quindi non c o n f e s s i o n a ­
le (si s t u d i e r a n n o cio è tu tte le r e ­
ligioni, la loro storia, il c o n t e s t o
s o c i a l e in cui s o n o so rte , e cc .) e
l 'in tro d u z io n e dell’i n s e g n a m e n t o di
u n a s e c o n d a lingua.
L’e d u c a z i o n e religiosa così s t r u t ­
t u r a t a a p r e n a tu r a lm e n te problem i
c h e a n d r a n n o risolti al di fuori d e l ­
la s c u o la , in q u a n to si r e n d e n e ­
c e s s a r i o un n u o v o a c c o r d o t r a S t a ­
to e C h ie s a e tra S t a to e d altre
c o m u n ità religiose, in q u a n to , oltre
all’e d u c a z i o n e religiosa o b b l ig a t o ­
ria, vi p o t r a n n o e s s e r e degli i n s e ­
g n a m e n t i religiosi specifici a richie­
s t a delle famiglie.
P e r q u a n t o r ig u a r d a l’i n s e g n a ­
m e n to della s e c o n d a lingua, p o s ­
s i a m o dire c h e si t r a t t a di u n a n o ­
vità c h e è s t a t a ric h ie s ta d a anni,
c o n v a lid a ta d a tutti gli stu d i s u l ­
l’a p p r e n d i m e n t o delle lingue c h e
n o t o r ia m e n t e risulta t a n t o più f a ­
cile q u a n t o più b a s s a è l’e tà in
cui e s s o inizia. Molte p e r p le s s it à
suscita
in vec e
l'indicazione
dei
p ro g r a m m i a d a r p r e fe r e n z a all'in­
g l e s e in a s s e n z a di altre in d ic a zio ­
ni prefe renziali. E’ pu r ve ro c h e
l'in g le se è la r g a m e n t e diffuso, ma
è a lt r e t t a n t o ve ro c h e a n c h e altre
lingue c o s t it u i s c o n o un pa trim o n io
c u ltu ra le e p r a tic o d a n o n s o t t o v a ­
luta re. Q u e s t o vale in m o d o p a r ti ­
c o la r e p e r le z o n e con fin arie, d o ­
ve s a r e b b e logic o i n s e g n a r e ai b a m ­
bini la lingua de l p a e s e c o n f in a n ­
te. E' inv ec e p r e s a in c o n s i d e r a z i o ­
n e dai p ro g r a m m i la p r e s e n z a di
z o n e plurilingui: « Q u e s ta o p p o r t u ­
nità di s c e lt a p u ò ve n ir m e n o n e l­
le z o n e de l n o s t r o P a e s e d o v e il
p lurilinguism o è c o n d iz io n e s t o r i ­
ca, fo n d a ta s u usi locali e g a r a n t i ­
ta talvolta a n c h e da n o r m e s t a t u ­
t a r i e e re g o la m e n ti s c o la s tic i, nel
r i s p e tt o dell’art. 6 della C o s t i tu ­
zione, o d o v e si r e g is tr a n o s p e c i ­
fici flussi m igratori e turistici, c h e
c o n sig lia n o la s c e lt a di lingue di­
v erse». S e p p u r c o n u n ’e s p r e s s i o n e
m o d ale («può venir m eno») i p r o ­
g ram m i a p r o n o quindi u n o s p ira ­
glio alle lin gue p a rla te dalle mi­
n o r a n z e , e p e n s i a m o c h e nella n o ­
s t r a z o n a q u e s t a possibilità vada
sf ru t t a t a al m a s s i m o , sia p e r r a ­
gioni culturali sia a n c h e p e r r a g io ­
ni del tu tt o pra tich e .
P e r il r e s t o p o s s i a m o dire c he
i nuovi p r o g r a m m i a d e g u a n o il la­
voro s c o l a s ti c o alla r e a ltà m o d e r ­
na, r e n d e n d o l o più form ativo e
scientific o, più vario e d i n t e r e s s a n ­
te. P e r fa re un e se m p i o : la c a l c o ­
latrice ta s c a b ile , c o n s i d e r a t a fino­
ra la m a c c h i n e tt a d iabo lica c h e p e r ­
m e t t e ai bam bini di n o n i m p a r a r e
a fa r di c o n to , d iv e n ia u n o s t r u ­
m e n to di lav oro c h e va c o n o s c iu t o
e d a d o p e r a to , m a c h e n a t u r a l m e n ­
t e non p u ò so s titu ir e la m e n t e di
chi lo u s a . Un e s e m p i o s e n z ’altro
b a n ale, ma c h e p u ò d a r e u n ’idea
dell’a p e r t u r a dei nuovi pro g ram m i.
R im ane un inte rrogativo : c o m e
q u e s t i nuovi p ro g r a m m i v e r r a n n o
a ttu a ti? I pro g ram m i, d ic e la c o m ­
m is sio n e, s o n o st a ti p r e d is p o s ti p e r
un lavoro s c o l a s t i c o di 30 o r e s e t ­
timanali, c o n la possibilità di a v e re
in se g n a n ti contitolari p e r ogni c l a s ­
s e o p e r g ru ppi di c la ss i, i n tro d u ­
c e n d o così il s i s t e m a delle c lassi
a p e r t e . C o s e c h e in a lc u n e s c u o ­
le a t e m p o p ie n o s o n o già s t a te
sp e r i m e n t a t e , m a c h e oggi r a p p r e ­
s e n t a n o a n c o r a u n 'e c c e z i o n e . P e r
f a r fu n z io n a re i nuovi p ro g ram m i
si r e n d e quindi n e c e s s a r i a u n a ri­
f o rm a della s c u o l a e le m e n t a r e , u n a
n uo va discip lina dei libri di t e s t o
e la c r e a z i o n e di t u tt e le c o n d iz io ­
ni n e c e s s a r i e alla loro a ttu a zio n e.
Volevam o d a r e qui u n a b r e v e in­
fo rm a z io n e s u q u e s t a g r o s s a n o ­
vità nel m o n d o della sc u o la , a n ­
c h e p e r invitare tutti gli in te r e s s a ti
( in se g nan ti, genitori, o p e r a to r i cul­
turali, am m inistra tori) a d e s p r i m e ­
re il loro p a r e r e sulle p a g in e del
n o s t r o giorn ale.
( v. g . )
Otroški kotiček
Dragi ot roci !
N a š š k r a t je bil t o k r a t z el o n e r e d e n : v s e m o g o č e st var i
j e spravil s kupaj, t ake, ki s e jedo, t ak e, ki s o v hiši, t ak e,
s kater imi s e i gramo, s e o b l a č i m o in t a k o n apr ej. Toda vi, ki
s t e o d p r t e glave, b o s t e g o t ov o napravili red. V z e m i t e prvo
čr ko v s e h s tva ri, ki s o n a r i s a n e , n at o č r k e l epo p o m e š a j t e
in prebral i b o s t e , kje s e zelo blizu d o m a lahko l epo s a n k a t e ,
k e p a t e in s m u č a t e , s e v e d a , č e n a m s o n c e p r e hi t r o n e v z a m e
snega.
si
fa
nella
di S. Leonardo ?
La re p e n tin a ric h ie sta del
p ro v v e d ito ra to ( le adesioni
si dovevano d a re e n tro la
fine di gennaio ) di decidere
se in tro d u rre o m eno nelle
m edie il tem p o p ro lu n g a to
h a coinvolto in n u m ero se
riu n io n i ed in co n tri i p r o ­
fessori, le a m m in istra z io n i
com u n ali e d i gen ito ri in te ­
ressa ti.
D opo u n a p rim a riu n io n e
a Clodig, o rg an izzata dal
com une di G rim acco, in cui
il vicepreside p rof. B eppino
C risetig h a illu s tra to pregi
(este n sio n e del tem p o di in ­
seg n am en to , p o ssib ilità di
seguire chi ne avesse b iso ­
gno, a ttiv ità co llaterali, ecc.)
e q u a lc h e d ife tto della n u o ­
va organizzazione sco lastica
si so n o av u ti n u m e ro si in ­
c o n tri t r a il p re sid e e gli
a m m in is tra to ri
co m u n ali
del C onsorzio scu o la m ed ia
(D renchia, G rim acco, S tre ­
gua e S. L e o n a rd o ). Alla fi­
ne i sindaci si sono d ich ia­
ra ti disp o n ib ili a so ste n e re
i c o sti ch e sorgevano. Così
la decisione rito rn a v a alla
scu o la e alle fam iglie. Que-
ste u ltim e in m aggioranza,
dopo
u n ’u ltim a
riu n io n e
p re s s o il m unicipio d i S.
L eo n ard o , cui h a n n o p reso
p a rte anche i sindaci, h a n ­
no ric h iesto l’in tro d u z io n e
del tem p o p ro lu n g a to .
S p e tte rà o ra al P ro v v ed i­
to ra to p re n d e re l’u ltim a d e ­
cisione.
E ’ d o veroso rip o rta re la
im p re ssio n e , g en eralm en te
d iffu sa, che i g e n ito ri n o n
av essero in izialm ente b e n
a ffe rra to la p o r ta ta del te m ­
po p ro lu n g a to .
m
Stran 4
«NOVI MATAJUR»
Štev. 3 (243)
P O L E M I C A
Š e o d e s e tle tn ic i N ovega M atajurja
La tattica dello spauracchio
Kaj je odgovornost?
Alcuni m otivi ricorrenti del
periodico «La voce del Friuli
o rientale» ci sono utili per
tornare su argom enti che pen­
savamo fossero chiari a tu tti,
ma che evid en tem en te si pre­
stano ancora ad equivoci e
quindi ad
essere
utilizzati
nelle m anovre antislovene.
Nella stam pa citata il mo­
tivo ricorrente è l’afferm azio ­
ne che le organizzazioni slo­
vene vogliano im porre la lin­
gua slovena a tutti o che vo­
gliano addirittura im porre le
scuole slovene stesse, indi­
stin tam ente a tutta la popo­
lazione della fascia di parla­
ta slovena.
Su altri m otivi ricorrenti
tornerem o con un altro a rti­
colo. Per ora ci basta l’argo­
m ento scuola.
Num erose proposte di leg­
ge per la tute la della m inoran­
za slovena e le richieste che
le nostre organizzazioni fanno
si possono riassum ere in
quella di estendere alla pro­
vincia di Udine le leggi 1012
del 1961 e 932 del 1973 sulla
istruzione slovena in vigore
nelle altre due provincie della
Regione Friuli - Venezia G iu­
lia, T rieste e Gorizia. Ragio­
niamoci sopra un m om ento,
signori della «Voce». C onvie­
ne a tu tti convincere la gente
su verità e non su illazioni,
che possono tuttavia trasfo r­
marsi in «boomerang» per chi
le avanza.
Vediam o dunque com e fun­
zionano le due leggi citate.
Non vogliam o essere creduti
sulla parola, ma proponiamo
a chi non ci crede di control­
lare da sé com e stanno le
cose.
Chiunque può v erificare,
con una sem plice telefonata,
che le iscrizioni dei bambini
alle scuole
slovene (come
del resto a quelle italiane)
avvengono per libera deci­
sione dei genitori. Per mag­
giore tran q u illità di chi è in­
teressato alla verità suggeria­
mo di telefon are ai provvedi­
torati agli studi o ai d iretto ri
d idattici delle due provincie.
Aggiungiam o fra parentesi
che le scuole statali con lin­
gua d ’insegnam ento slovena
sono in realtà scuole bilingui
perchè l’italiano viene inse­
gnato per un numero di ore
pari allo sloveno. Rimangono
operanti, nelle stesse locali­
tà, anche le scuole statali ita ­
liane, in modo che la scelta
di tu tti i genitori sia assolu­
tam ente libera.
In parole povere il genitore
iscrive il proprio fig lio alla
scuola che gli pare, slovena
o italiana, a Dolina (TS), così
a Corm ons o a Ronchi dei Le­
gionari (G O ). E la cosa non
m eraviglia nessuno,
perchè
non esiste alcun obbligo nel­
la scelta.
Q uesta è la pura verità, il
resto sono solo fro tto le.
Chiedendo l’estensione del­
le c ita te leggi alla nostra pro­
vincia, noi chiediam o sem p li­
cem ente che si possano apri­
re, accanto alle scuole esi­
stenti, anche quelle slovene.
Q uesto nella m isura atta a
soddisfare la libera iscrizione
SCUOLA
Signori si chiude!
Il consiglio scolastico pro­
vinciale si è espresso per la
riunificazione del circolo di­
dattico di S. Leonardo con
quello di S. Pietro al Natisone. Nello stesso tem p o ver­
rà invece sdoppiato quello di
M anzano con l'istituzione di
un circolo a S. Giovanni al
Natisone. Nulla di fa tto per
la richiesta de ll’istituto al­
berghiero di S. Pietro al N a ­
tisone.
Diventa cosi sem p re più
difficile «salvare» le s tr u t tu ­
re scolastiche nelle Valli del
Natisone, la cui situazione
demografica sta andando a
picco.
Il prossim o anno, infatti,
sarà la volta della scuola Me­
dia di S. Leonardo, che per­
derà la sua autonom ia per
diventare, così si prospetta,
sezione staccata di quella
di S. Pietro al Natisone. La
unica (chance» realistica, la
istituzione del 5* anno del­
l ’I s titu to Magistrale nel ca­
poluogo valligiano.
Finora ha trovato un osta­
colo ( non si sa con quale
autorità) nel collegio dei do­
centi. Altra occasione perdu­
ta quella dell'im possibilità di
fare il cosidetto «tem po pro­
lungato» nelle nostre scuole
medie. I n fa tti sono solo 14,
nonostante la disponibilità
della scuola, i richiedenti di
S. Pietro al Natisone; 17, n o ­
nostante la disponibilità dei
sindaci, quelli di S. Leonar­
do. S ia m o ancora lontani dal
m in im o di 25 per scuola al
fine di form are una prim a
classe.
In proporzione al num ero
degli alunni iscritti alle pri­
me, quelli che chiedono il
tem p o prolungato — nelle
Valli del N atisone — sono
molti.
Alla «De Rubeis» di Cividale,
per esempio, solo 7 su HO alunni lo hanno chiesto. Pur­
troppo, a S. Pietro e S. Leo­
nardo la popolazione scola­
stica è m olto ridotta e la ri­
chiesta del tem p o prolunga­
to — per quanto proporzio­
nalm ente alto — è insuffi­
ciente.
Le Valli del Natisone, co­
m e tutta la Benecia, pagano
ora d u ram ente la perdita di
fo rtissim e percentuali della
propria popolazione, per col­
pa di una politica dello sv u o ­
tam ento del territorio, e pa­
gano anche la rinuncia a d i­
chiararsi m inoranza slove­
na, il che avrebbe già dovuto
portare i m e rita ti benefici di
legge, com preso il diritto a
scuole proprie e organizzate
autonom am ente.
Oggi gli indirizzi sono di­
versi. Presto, dunque, per
non perdere l'ultim o treno.
P. N.
da parte d elle fam iglie
10 volessero.
che
Intuiam o a questo punto
quali potrebbero essere
le
obiezioni circa l’opportunità
0 meno di questo passo. Tut­
tavia si trattere b b e sem pre
di un passo liberam ente com­
piuto. Sul resto si può discu­
tere quanto si vuole e lo fare ­
mo anche sul nostro giornale.
Padronissim i perciò i non­
ni della «Voce» di indirizzare
1 nipotini a quelle scuole che
11 garantiranno dalla contam i­
nazione della barbara favella
«slava», di modo che nessu­
no potrà mai costringerli a
parlarla. E se poi insisteran­
no e si faranno in quattro
perchè il d ialetto entri nelle
scuole, non
ci
troveranno
contrari: tu tt’altro, darem o lo­
ro una mano. Abbiamo tu tta ­
via motivo di pensare che la
«Voce» pianga sul
dialetto
sloveno lacrim e di coccodril­
lo!
G ratta gratta, possiamo af­
ferm are con buona ragione
che la «Voce» non voglia la
tu te la per paura che i fatti la
sm entiscano e che cadano i
veli d ella menzogna di cui si
copre.
Una volta correva
l’argo­
mento che asili e scuole slo­
vene nessuno li voleva. Og­
gi l’argom ento è usato con
maggior cautela perchè po­
trebbe essere sm entito dai
fa tti. Di qui la nuova tattica
antislovena, la tattica
dello
spauracchio.
Novi M atajur
M ozione co n clu siva degli
sloveni della provincia di Udine
I r a p p r e s e n t a n t i eletti deile varie orga niz za z io ni politiche,
a s s o c i a z io n i civiche, culturali e religiose o p e ra n ti nella Slavia
Friulana dal J u d rio , alla Val Resia e Val C a n a l e nella Provincia
di Udine, riunitisi in a s s e m b l e a il 4 g e n n a i o 1984 p e r e s a m i n a r e
il c o r s o della le g g e di t u te la glo b ale della m in o ra n z a n a zio n ale
slo v e n a , c o n f e r m a n o le posizioni più v o lte e s p r e s s e e riba­
disc o n o :
a) c h e in u n a s o c i e t à p luralistic a d e v e e s s e r e ric o n o s c i u t a e
t u te l a t a dall’o r d i n a m e n t o d e m o c r a t i c o italiano la m in o ra n za
n a z io n a le s lo v e n a della Provincia di Udine q u a le s o c i e t à
n a tu r a le c h e vive e si e s p r i m e sul territorio, cui è s t o r i ­
c a m e n t e stabilita;
b) c h e la tu te la d e v e ispirarsi ai p rincipio della d in am icità allo
s c o p o di c o n s e n t i r e l'a rm o n ic a i n te g r a z io n e d e lle e s i g e n z e e
dei diritti della m in o ra n z a slo v e n a , r i s p e tt a n d o tu tt e le c o n ­
dizioni c h e la r e n d a n o più fo rte e c o e s a ;
c) c h e la tu te la d e v e e s t r i n s e c a r s i in n o r m e c h e v a lg a n o nei
21 c o m u ni della Provincia di Udine, a cui è s t a t o inviato il q u e ­
s t io n a rio d ’ind ag ine, d o v e è in controvertib ile c h e gli Sloveni
vivono da oltre un millennio;
d) c h e lo S t a to lib ero e d e m o c r a t i c o d e v e g a r a n t ir e il più a m ­
pio e lib ero sv ilu p p o della m in o r a n z a slo v e n a nella P r o ­
vincia di Udine r im u o v e n d o gli o st a c o l i di origin e so c iale,
e c o n o m i c a , c u ltu ra le e politica c h e tu tt o r a i m p e d i s c o n o
la s u a p iena e s t r in s e c a z i o n e ;
e) c h e è in a c c e t ta b i le q u a ls ia s i d i s c o n o s c e n z a e d isc rim in a z io ­
n e v e r s o gli Sloveni della Pro vincia di Udine c h e d e b b o n o
g o d e r e del diritto della s c o la r ità nella lingua slo v e n a;
f) il d iv id e re gli Sloveni della Provincia di Udine dagli altri
Sloveni d ’Italia è lesiv o della dignità, della p e rs o n a lità fisica
e m o ra le , n o n c h é d e ll'e g u a g l ia n z a de i cittadini italiani di
lingu a slo v e n a della Provincia di Udine.
In q u e s t o q u a d r o gli Sloveni della Provin cia di Udine v o ­
gliono e s s e r e c o n s i d e r a ti so g g e t ti p o r ta to r i di diritti costituzio nali
i n d ip e n d e n te m e n t e dal loro n u m e r o p e r r e aliz z are u n a s o c i e t à
veram en te dem ocratica.
Najbolj težki dnevi m ojega življenja
Pisati in voditi časopis, ni
lahka stvar. To vedo odgo­
vorni uredniki in novinarji
po celem svetu. Posebne so
težave s periodičnim i listi.
Že večkrat sem povedal, da
im a petnajstdnevnik, kot naš
Novi M atajur, tako napako
(pečjo), da pišeš lahko o s u ­
ši, taki suši, ki razpoka z e m ­
ljo, daš material u tiskarno
in kadar je časopis natiskan,
nastanejo velike, strašne p o ­
plave.
Bralec, ki dobi časopis v
roke, prebere članek o suši,
kadar m u poplava vleče če­
vlje iz. nog, te preklinja in
napravi o tebi in časopisu
svoje m nenje: «Ali so znore­
li, ali so bili pijani, kadar so
to pisali!».
Bralec ne ve za proceduro
tiskanja in tehnične težave,
pa tudi ga ne brigajo. On
hoče dobiti v roke dober, če­
den časopis, brez napak, s
k o ristnim i in novim i novica­
mi.
Njega težave ne brigajo,
tudi če bi vedel, da im am o
tiskarno v Čedadu in linotypista v V id m u ( približno 36
k m naprej in nazaj).
Bralec in naročnik hočeta
časopis v roke ob pravem
času in imata prav, ker zato
plačata, pa se le stvari tako
zataknejo, da časopis ne izi­
de ob pravem času.
N aročniku m a n jk a časo­
pis, poštar m u ga ni dostavil,
m orda tudi zato, ker je iz.
«glave» odletela etiketa z
naslovom. Sreča te na ulici
ali pa ti pride na uredništvo.
N ek a teri te opozorijo, ti po­
vedo, da niso dobili časopi­
sa, drugi te pa nahrulijo in
jih lahko potalažiš sam o s
kozarcem v gostilni.
Včasih ne veš kaj pisati, je
«suša» za novice, ker m i pi­
šem o za podeželje na naše
doline in gorske vasi. To ni
k a k o r v m estu, ker imaš
vsak dan celo vrsto raznih
dogodkov, ker imaš v redak­
ciji teleprinter, sodelavci in
dopisniki im ajo telefon. Pri
nas, v večini vasi ni niti te­
lefona. I n z a odgovornega
urednika ure velikih sk rb i in
nespanja. Časopis mora pri­
ti na vsak način naročniku
v roke ob pravem času. Če
z m a n jk a jo novice, jih moraš
iznajti, iz trte izvit, «inventat» a dom išljija ne deluje
vedno...
Urednik je najbolj zado­
voljen, da redno in vedno,
ob pravim času, opravi čed­
no svoje delo. Srečan je, če
zadovolji svoje bralce, ve­
sel je pohvale, a še bolj pa
trpi za storjene napake, p o ­
sebno pa za neosnovane ter
neupravičene očitke. B i mi
bilo nemogoče sešteti, koliko
noči nisem spal, koliko noči
sem sanjal o sv o je m časopi­
su, o tem, kar se m bil poza­
bil in p o tem se prestrašen
prebudil.
K oliko neprespanih noči,
koliko skrbi, a najhujši d n e ­
vi in noči, ki sem jih preži­
vel pri urejevanju in pisa­
n ju Novega M atajurja so bi­
le v m esecu decem bru 1979
leta, posebno pri urejevanju
zadnje božične številke.
Naše «Beneško gledališče»
je pripravljajo za Dan e m i­
granta (za Svete tri k ra lje )
Bevkovega kaplana Martina
Čedermaca. Igral sem Čeder­
maca, torej najvažnejšo vlo­
go. Treba se je bilo precej
učiti in hoditi na vaje. V bol­
nici v V id m u pa m i je u m i ­
ral brat ( u m rl je 18. decem ­
bra 1979), naročniki so pri­
čakovali novoletno številko
Novega M atajurja. Vsak je
zahteval svoje: sm rt, naroč­
niki in gledaličče. In v sem je
bilo zadoščeno: s m r t je p o ­
brala brata, naročniki so ob
pravem času dobili v roke
«Novi Matajur» in za nekaj
dni p o te m sem uspešno igral
kaplana Martina Čedermaca.
To, m i se zdi, da je odgovor­
nost!
Doric
Cividale
PROVINCIA
CULTURA
:
SE
FIORIRANNO
S i n c e r a m e n t e la Provincia
s e l'è c a v a t a c on poco! Nei
s e t t o r e d e l l e a tt i vi tà c u l t u r a ­
li, infatti, p e r le a s s o c i a z i o n i
s l o v e n e nel loro c o m p l e s s o
ha a s s e g n a t o all 'incirca 4 mi ­
lioni. Con q u e s t a s o m m a ir­
r is or i a l ' e n t e pubbli co, sul la
b a s e di u n a a p p o s i t a l e gg e
r eg io na l e, si p r o p o n e n i e n t e ­
m e n o c h e la va lor iz za zi one
de ll a c u l t u r a s l o v e n a locale
n el l e Valli del N a t i s o n e , del
Beneško gledališče je razpisu konkorš za narlieuš
kom edijo al pa dramo v slovenskem dialektu na tem o
«Benečija donas».
V tekstu m uorejo bit p redstavljeni problem i, te ­
žave, konflikti pru takuo an pozitivne reči, ki tičejo
današnjo živ lje n je tle par nas.
Na posebna kom isija bo zbrala narlieuš tekst.
Autor udobi 300.000 lir. Teksti m uorejo p riti na naslov:
Novi M atajur, via De Rubeis 20 - 33043 C ivid ale (U D )
do 30. junija.
Tekste se ne varnejo, ostanejo v arhivu Bene­
škega gledališča.
Tekst, ki udobi, bo predstavljen na dan em igranta
al pa na kakem drugem m anifestacjonu.
Torre, R e s i a e Va lc ana le!
E non è d e t t o c h e la Provin­
cia m a n c h i di un a m p i o piano
di in te r ve n ti in c a m p o c u l t u ­
rale: il mill enar io, la m o s t r a
dei S a v o r g n a n , il g i o r n a l i s m o
di fine '800, il video-art, la
m o s t r a - c o n v e g n o sul n e o r e a l i ­
s m o , i Ba sa ld ell a , il t e a t r o , la
m u s i c a , e c c . E p e r la cu lt ur a
d el l e m i n o r a n z e ?
Qualche
c o n s u l t a z i o n e dell a c o m m i s ­
s i o n e nei vari c e nt r i
dell a
pr o vi n c i a e, f o r s e , u na s e ­
c o n d a c o n f e r e n z a sui gruppi
et ni co- li nguis ti ci . Il t u t t o c on
i de e non mo l to c h i a r e c ir c a
gli obi ett ivi da por si e la p o r ­
t a t a dei p r o b le mi . E' s a l t a t a
quindi fuori l’i dea dell a c e l e ­
b r az i on e del 3 0’ de ll a m o r t e
di Ivan Trinko, alla q u a l e si è
a g g i u n t a la c o s t i t u z i o n e
di
c e nt r i (uno p e r l ' ar ea friulalana, u n o p e r l’a r e a s lo v e n a )
di d o c u m e n t a z i o n e , r i c e r c a e
d i f f u s i o n e d e l l e r el a ti ve c u l ­
ture. Cominciamo,
è
stato
d et to , c o n u na v e n t i n a di m i ­
lioni p e r il c e n t r o c ul t u r a l e
s l o v e n o e c on u n a q u o t a di
c i n q u e milioni p e r il T ea tr o
del la B e ne ci a, p o s t o c h e si ri­
s e r v a n o u n a t r e n t i n a di mi ­
lioni p e r il t e a t r o friulano.
E n tr o f e b b r a i o il C e n t r o
di a l c o o l o g i a ?
L ’amministrazione dell’Unità sanita­
ria locale del Cividalese ha deliberato
di m ettere a disposizione un opera­
tore sanitario per l'alcoologia ed ha
espresso la disponibilità degli am mi­
nistratori nel realizzare quanto richie­
sto dagli operatori se ci saranno de­
gli indirizzi regionali nel piano sani­
tario. Q uesto in breve l ’intervento del
vicepresidente dell’Unità sanitaria lo­
cale del Cividalese dott. Passoni in­
tervenuto all’assemblea di zona della
Associazione club alcoolisti in tratta­
m ento del cividalese e dell'udinese te ­
nutasi il 14 gennaio a Cividale.
A introdurre l'ampia ed approfon­
dita discussione sul problema della
malattia alcoolica e delle complican­
ze a livello familiare, l ’importanza del­
l ’educazione sanitaria nelle scuole, nel­
le caserme e nelle fabbriche, l ’im por­
tanza della prevenzione, è stata la
presidente del 59° club di Cividale,
organizzatore d e ll’incontro, Marilena
Del Bon. L ’importanza d i questo Interclub, organizzato per la prima vol­
ta a Cividale a pochi m esi dal corso
di sensibilizzazione promosso dall'Uni­
tà sanitaria locale del Cividalese e
condotto dal prof. H udolin e dalla
sua equipe, è stata ribadita dalla si­
gnora Del Bon che ha ricordato an­
che l ’im pegno assunto in tale sede
dal presidente d e ll’Unità sanitaria lo­
cale Roncalli nel m ettere a disposi­
zione dei posti letto per un servizio
di alcoologia.
Fra le altre cose significative ma­
turate in questi ultim i tem pi, ha af­
ferm ato nel suo incruento il dott. V it­
torio Rotolo, è da citare la disponi­
bilità del dott. Miani per un servizio
di alcoologia e di un’infermiera pro­
fessionale a tem po pieno e la possi­
bilità inoltre di una convenzione con
l'assistente sociale Gabriella Totolo.
A ltro fatto im portante è l ’individua­
zione dei locali per la terapia. Questo
servizio, ha continuato il dott. R oto­
lo, potrebbe essere funzionale entro
il mese di febbraio se ci sarà l ’ap­
poggio degli am ministratori dell'Uni­
tà sanitaria locale.
Tra gli altri interventi è da ricor­
dare quello del prof. Luciano Floramo d ell’associazione regionale che si
è soffermato in particolare sui pro­
blem i della prossima realizzazione del
piano sanitario regionale, sull’istitu ­
zione delle unità di alcoologia in ogni
USL in stretto collegamento con il
territorio e sul coinvolgimento in
questo programma delle istituzioni e
delle scuole.
Sulla necessità d i programmare l ’at­
tività per l ’im m ediato futuro, quali la
apertura di un servizio di alcoologia
all’interno dell ospedale di zona, la
formazione degli operatori e l'istitu­
zione di nuovi clubs è intervenuta la
dott. Gabriella T otolo che ha poi ri­
ferito delle proprie esperienze come
terapeuta nel cividalese e nelle Val­
li del Natisone.
L ’E N E L in fo rm a che chi
deve fa re p ra tic h e di fo rn i­
tu r a di e n e rg ia e le ttric a ( r i ­
ch ieste allacciam en ti, c o n ­
tra tti, cessazione fo rn itu re ,
le ttu re c o n ta to ri, in fo rm a ­
zioni, ecc.) invece di rec a rsi
p re sso gli uffici E N E L può
tele fo n a re, dalle 8 alle 16.30
esclu so il sa b a to e la d o m e ­
nica, al n u m e ro di telefono:
26034.
Štev. 3 (243)
«NOVI MATAJUR*
Spoznavajmo naše kraje
dilo vsaj v N ad išk ih do lin ah
in tre n u tn o im am o o b d e la ­
n ih že lepo število vasi. P o d ­
p isan i je že p o sk rb e l za opis
d o b ršn e g a dela S ovodenj ske doline in om en jen i p ro f.
R. S avnik m u je p o p rav il in
u re d il te k st, ki ga bo v n a ­
d a lje v a n jih objavil
Novi
M a ta ju r. V vsaki številki
bodo dobili n aši b ralc i opis
tega ali onega zaselka, ki se
n a h a ja v tej dolini, s časom
p a p rid e jo n a v rsto , vsaj ta ­
ko u p am , tu d i ostale vasi
B eneške Slovenije.
K aj je p ra v z a p ra v K ra je v ­
ni L eksikon? Je neke v rste
« in fo rm a tu tto » in tu ristič n i
vodič obenem , ki d a je ali
sk u ša d a ti celovito sliko n e ­
kega k ra ja , zato u pam , da bo
to b ra n je ne sam o k o ristn o ,
am p a k tu d i zanim ivo za š ir­
ši k ro g lju d i, m ed k a te re
u v ršč a m tu d i jezikoslovce,
ki v te h op isih bodo dobili
cel kup led in sk ih im en in
drugega to v rstn e g a m a te ria ­
la (e n a poglav itn ih nalog
teg a dela je n a m re č s is te ­
m atič n o z b ira n je vseh še ži­
vih led in sk ih im en, ki so v
S to številko N ovega M a­
ta ju r ja p rič e n ja m o o b ja v lja ­
ti p o d ro b n e opise n a š ih b e ­
n e šk ih in zaselkov p o zgle­
d u K ra je v n e g a L eksikona
Slovenije, ki je izšel z a d n ja
leta v L ju b lja n i in ga je u re ­
dil p ro f. R o m an Savnik. Le
on n a m e ra v a izd a ti d o d a t­
no knjigo, ki n aj bi v seb o ­
vala opise vseh slovenskih
k raje v v Deželi F u rla n iji Ju lijsk i k ra jin i. V ta n a ­
m en so n a T rž a šk e m in G o­
rišk e m številni sodelovci že
zb ra li ali z b ira jo n a te re n u
p o tre b n o gradivo za to k n ji­
go, m ed te m ko v B enečiji
delo ne teče tak o h itro in to
iz raz u m ljiv ih razlogov: tež­
ko je d o b iti
zanesljive,
za d o stn e
in
stro k o v n o
u sp o so b lje n e z a p i s o v a l ­
ce ; te rito rij, ki ga je tr e ­
b a op isati, je zelo obsežen
in geografsko silno razčle­
n je n (o d K an alsk e doline do
rečice I d rije ) ; število s lo ­
v en sk ih vasi in zaselkov je,
v p rim e rja v i s T ržašk o in
G oriško p o k ra jin o , n e v e rje t­
no visoko (p rib liž n o 200
e n o t). N ekaj p a se je n a re ­
JI J }
A JU R
V.
y m itu
Ctpte&ié»
m
MCA }
.
Zintfar
p rete žn i m eri čisto sloven­
sk a ).
N aj b o o b jav a te h opisov
k ot zgled in v zpodbuda za
vse tiste, ki so se n a kak
n a č in obvezali, da so d e lu je ­
jo p ri izdelavi tega p o ­
m em b n eg a n a č rta . P rič e n ja ­
m o z op iso m k ra ja Matajur
v S o vodenjski občini, ki je
bil že o b jav lje n v so b o tn i
p rilogi lju b lja n sk e g a D nev­
n ik a (17-12-1983) p o d r u b r i­
ko «N aši ro ja k i v Ita liji»
( IX ), ki jo u re ju je p ro f. R.
Savnik. D odali sm o le n e k a ­
te r a d o p o ln ila in ga tu p a
ta m pop rav ili. O stali opisi
bodo prvič o b jav lje n i v N o­
vem M a ta ju rju .
(B . Z.)
Matajur
M ataju r, v M atajurju, mata ju rsk i, M atajurci, it. M on­
tem aggiore, 1981 99 p reb i­
valcev, ž u p n ija tu, avtobusna
p o sta ja M ašera 3 Km , obči­
na, pošta, šola, zdravnik Sovodnje po kom unalni 8 Km.,
po tu ristič n i cesti 10 Km., so­
dišče, žel. p o sta ja Čedad 20
Km . Ta n a jv išja vas v Bene­
ški Sloveniji v n ad m o rsk i
legi 954 m. m ed Jugoslavijo
in Ita lijo obsega tri dele:
Vas (v V asi), ki je M ataju r
v ožjem sm islu, Franci (p ri
F rancih po tod razširjenem
p riim k u F ranz) in Podor ehi.
Od tod izhaja, zaradi nekdaj
številnih orehov, priim ek
Podorieszach (P o d o rieščak ),
ki je razširjen po N adiških
dolinah.
G E O G RAFSKI OPIS
G oro M ataju r, ki jo im e­
n u jejo tudi Baba, im a več
nižjih vrhov, Glave (1519
m ), Malo B abo (1463 m ) in
Mali
vrh. Na zahodni stra n i
. TMiUi
vasi je p o to k , ki teče po iz­
raziti strugi m im o S tarm ice
v dolino in se izliva v Loški
p otok ali S kavnjak, ki se
od tod n a p re j im enuje Aborna. N aokoli so številna le­
d inska im ena: Laze, Pred šo­
bo, Velika dolina, Kuneš,
Vartonca, Skrila, Rob, K ori­
ta, Kolač, Koreda, K antrun,
Pod dolinco, K ravjak, Moči­
la, Lazič, Pana, Gu melinah,
Kladje, Ravan, Kapusišča,
Tlačinca, Ta na Jelenče, Do­
bje, na Piku, na M ulonic',
Rep, Slop, Kràjac, Plànja,
Krog, Cìmberca, Ogràjba,
Osrìedak, Stèrna jama, Zapatòk, Kot, V Diete, Palog, v
Glàdki, Kabòl (na Kabuole), Klobasič, Kam unca, Ta
za Meji, Njivica, Tarnje, Kalòvrat, Kaštronica, Barčica,
Opca, Ulca, Lòt, Za ošulno,
Savrdške čelo. Pana, Pod pa­
no, Užup.
Na M a ta ju rju je m nogo
k rašk ih jam . Na dnu Snežne
jam e, ki se o d p ira v višini
1350 m , se o h ra n ja sneg
p rek p o letja. Med značilno
floro se uvršča tudi planika,
ki ra ste že v višini 1300 m.
p re se ja n a pa že v višini 1100
m . Žal so jo že dom ala iz­
treb ili nedeljski izletniki, ta ­
ko da se je ob d ržala le v
sk ritih kotičkih in na ne­
do stopnih m estih.
Gozd šeže 1100 do 1200 m
visoko. V njem so bukve, ga­
bri, dobi, sm reke. Povsod
drugod so esnožeti, ki sega­
jo do vrha M a ta ju rja. Poglavine lovne živali so zaj­
ci, srn jad , m erjasci, lisice.
Jelene in divje peteline so do­
m ala iztrebili in se jih le izje­
m om a zasledi na o dročnih
m estih.
(N adaljevanje prihodnjič)
«Literatura»
B. Zuanella, T o p o n o m a stic a delle
Valli del N a tis o n e,
DOM, letniki
1980-1984. Avtor razlaga v s a kraje v­
na im e n a Nadiških dolin.
O Marinelli, Guida delle Prealpi
Giulie, Udine 1912, str. 620-688: na
t e h s t r a n e h prof. Ivan Trinko opi­
s u j e N adiške doline in navaja tudi
nekaj bibliografije. Opis je š e nad e s zanimiv, zato s o c e l o t n o knjigo
ponatisnili I. 1977. ( A t e s a e d itric e
Bologna) ; s e p a r a t , ki v s e b u j e opi­
s e s lo v e n sk ih krajev od T erske d o ­
line do re ke Idrije in sp lo šn i uvod
o ljudeh, teritoriju in te d a n jih družb e n o -eo n o sk ih r a zm era h , ki ga je
napisal prof. F r a n c e s c o M usoni iz
S a r ž e n t e , je izšel I. 1978 ( A t e s a edi­
t ric e, Bologna).
P. Gujon, Zgodovin a in življenje
b e n e š k ih v asi (M a ta ju r ), DOM, štv.
3, 1980. O s k a r Reja, Botanični izleti
na Matajur. Ja d ra n s k i koleda r 1973,
261-267..
Che maschera mi metto?
E ’ carn ev ale e n o n so
quale m a sc h e ra scegliere! E ’
im possibile: b a s ta c u rio sa ­
re nelle v e trin e e d ogni gu­
sto viene a c co n te n ta to .
E poi, oggi, più che m a ­
sch ere ci si affid a a c a rri a l­
legorici che sfilan o t r a a p ­
p lau si e lo scerv ellam en to
p e r d a re il sig nificato e s a t­
to a d ogni c a rro o gruppo.
Oggi, sapete, si cerca di r a p ­
p re s e n ta re
q u alche
cosa.
S a rà, m a io n o n la penso
così. S c a rta b e lla n d o nel c as­
se tto fo to an tich e, ne ho
tro v a te due che risalg o n o al
1946 e 1948. N on sono in
g rad o di fa re p a ra g o n i nè
ta n to m e n o di fare u n a c riti­
ca. L ascio ogni giudizio ai
cin q u a n ten n i ed oltre.
P e rm e tte te p e rò u n a p ­
plauso a tu tti quelli che r in ­
novano la tra z io n e di u n a
volta. E sono c e rto che vi
sono div ersi paesi, in p a r ­
tico lare di m o n tag n a, ove il
carnevale coinvolge tu tti e
con la gioia di ognuno.
A llora qu ale m asc h e ra ?
Q uella? No questa! M a si, la
Più bella m a sc h e ra è quella
P ersonale e se n o n ci c re ­
dete, g u a rd a te le foto.
G. O.
Stran 5
LETTERE AL DIRETTORE
Ancora da Altovizza
I firmatari della lettera pubblicata
sul ri. 23 del 15-12-1983 di codesto
giornale hanno commesso gli stessi er­
rori che imputano all’em ittene pri­
vata R.D.F.: disinformazione e parti­
gianeria.
In fatti dimostrano completa igno­
ranza dei veri problem i attuali di
A ltovizza, in generale, e della fami­
glia Chiabai, in particolare.
Della suddetta ignoranza è colpe­
vole anche il direttore di codesto pe­
riodico perchè non ha voluto pubbli­
care, a suo tem po, gli esposti con
cui noi d i A ltovizza chiediamo, alle
com petenti autorità, quelle opere e
quei servizi pubblici che gli abitanti
delle altre frazioni del comune di S.
Pietro godono da diversi anni e che
renderebbero la nostra vita meno di­
sagiata e più civile: telefono, fognatu­
re e una vera strada.
Alla suddetta e ripetuta richiesta,
il nostro sindaco — oltre che con una
lunga lettera in cui elencava, con pun­
tiglio e dovizia di particolari degni
d i miglior causa, i contributi ( persino
quelli relativi ai danni del terrem oto)
e i servizi pubblici erogati negli ul­
tim i anni agli abitanti di A ltovizza —
rispondeva con i seguenti atti:
1) negando a Chiabai Giovanni una
concessione edilizia provvisoria che in
precedenza gli aveva verbalm ente pro­
messa;
2 ) minancciando di negare la con­
cessione dell’abitabilità a Carlìg Maria
nel caso non provveda ad eliminare
gli inconvenienti causati dalla man­
canza di fogne a cui allacciare gli
scarichi liqu idi della sua abitazione;
3 ) diffidando Chiabai
Giovanni
dall’usare autom ezzi pesanti per il
trasporto dei materiali necessari al suo
costruendo capannone, prima ancora
dell’installazione dei prescritti segnali
stradali di divieto;
4 ) facendo multare un camion che
trasportava ghiaia per il Chiabai e ignàrando il passaggio di quelli, pesan­
tissimi, che nei giorni successivi tra­
sportarono ad A ltovizza materiali per
conto dell'ENEL;
5 ) spostando il punto di raccolta
degli studenti da parte dello scuolabus
(la cui puntualità nessuno ha messo in
du b b io ) dal centro alla periferia di A l­
tovizza, senza apparenti m otivazioni se
non quella di «punire» la famiglia
Chiabai, unica ad avere un figlio in
età scolare e rea di essere promotrice
degli esposti suddetti, voluti e firm ati
da tu tti gli abitanti di A ltovizza;
6 ) negando a Chiabai Giovanni il
ripristino del vecchio punto di raccol­
ta degli studenti ad A ltovizza, che avrebbe favorito il figlio Michele ( di
salute cagionevole e con predisposizio­
ne alle m alattie da raffreddamento,
come attestano ben 2 certificati medici
allegati alla richiesta di ripristino), vit­
tima innocente delle ripicche del sin­
daco;
7) negando ancora a Chiabai G io­
vanni il chiesto anticipo di soli 10
m inuti dell’orario di raccolta degli stu­
denti da parte dello scuolabus ad A lto ­
vizza; anticipo che avrebbe permesso
alla figlia N ives (che frequenta le
scuole superiori a Cividale) di prendere
la corriera delle ore 7,15 a Cocevaro,
così come viene consentito ad alcuni
studenti di altre frazioni del comune.
O ltre che male informati, i su ddetti
firmatari hanno dim ostrato tu tta la
loro faziosità non verificando la dichia­
razione del sindaco circa la inesistenza
di inviti a d ib attiti rivoltigli da R.D.F.
Il direttore dell’em ittente privata, sig
Grilloni, in più trasmissioni lo ha
pubblicam ente invitato presso la sede
di R.D.F. Ciò possiamo documentarlo
in quanto abbiamo registrato tu tte
le trasmissioni su A ltovizza, le quali so­
no sem pre state obiettive e veritiere.
Per quano concerne il sig. Vogrtg,
autista dello scuolabus, non è assoluta­
m ente vero che quotidianam ente viene
offeso e villaneggiato dai figli e geni­
tori Chiabai. Ciò, oltretutto, è im pos­
sibile: per la mancanza fisica in loco
di ben 2 Chiabai: padre e figlia (il
prim o accompagna la seconda a Co­
cevaro per prendere la corriera delle
7,15), per l ’estrema tim idezza del pic­
colo M ichele ( il cui saluto resta sem­
pre senza risposta) e soprattutto per
il senso civico e umanitario di tu tti i
Chiabai, grandi e piccoli.
Senso civico e umanitario che il
Vogrtg non ha dim ostrato quando ha
fatto scendere dallo scuolabus il pic­
colo Michele Chiabai, delicato di sa­
lute, ad una distanza dalla sua abi­
tazione ben superiore a quella indicata
nella lettera, nel bel m ezzo di quel
violentissim o tem porale che, nello scor­
so autunno, ha sconvolto la zona di
Manzano. In seguito a ciò il bambino
è rimasto a letto con la febbre per
oltre 10 giorni.
Riguardo, infine, alle offese e alla
bassa insinuazione dei 21 firmatari del­
la lettera, in riferimento, la famiglia
Chiabai non intende raccoglierle per­
chè provenienti da persone male infor­
mate, non obiettive, non in buona
fede, le cui affermazioni pertanto so­
no del tu tto prive di attendibilità.
Premesso quanto sopra, chiediamo,
ai sensi e per gli effetti della legge
sulla stampa, la pubblicazione inte­
grale della presente lettera. Invitiam o
inoltre, il direttore di codesto quin­
dicinale a voler pubblicare anche gli
esposti summenzionati, che puntual­
m ente gli abbiamp recapitato. Ciò ren­
derebbe giustizia sia a noi d i Altovizza e sia ai lettori del suo giornale,
i quali hanno il diritto d i avere in­
form azioni com plete, o biettive e veri­
tiere.
D istinti saluti.
seguono 5 firme
Con la p u b b lic a z io n e di q u e s t a
lettera degli abitanti di Altovizza e
r im a n d a n d o al Novi M a taju r del 31
luglio s c o r s o d o v e s o n o riportati
tutti gli interventi d e ll 'e n te pub bli­
c o p e r la frazio ne di Altovizza p e n ­
s ia m o c h e sia g iu n to v e r a m e n t e il
t e m p o di finire c o n le p o le m ic h e
c h e non s o n o n e ll 'i n te r e s s e n è dell’una n è dell'altra p a rte . Ci d i s p i a ­
c e di e s s e r e sta ti coinvolti invo­
lo n ta r i a m e n t e in q u e s t a diatriba.
S ia m o a n c o r a pronti p e r ò a m e t ­
t e r e a d is p o s iz io n e delle parti i n o ­
stri buoni servigi p r o p o n e n d o n u o ­
v a m e n t e l’i n c o n tr o degli a b 'ta n t i di
questa
nostra
p icc o la
frazione
m o n ta n a c o n gli A m m inistratori del
C o m u n e di S. P ietro al N a tisone.
Novi M ataju r
Senjam b e n e š k e piesm i
Paussa obljubil podporo za 2 milijona
Avtonom na turistična in
letoviščarska ustanova za
Čedad in N adiške doline bo
finančno podprla za približ­
no 2 milijona S e n ja m beneš­
ke piesmi, ki se bo letos
spom ladi pò enoletnem pre­
sledku desetič odvijal v te­
lovadnici na Liesah. Tako se
je obvezal predsednik usta­
nove, ki se je 1. februarja se­
stal z nekaterim i člani vo d st­
va društva Rečan. Zanim a­
nje je pokazal tudi za knjigo
o izseljevanju v N adiških
dolinah, ki jo pripravlja fo ­
tografski krožek na osnovi
razstave, ki je bila na ogled
lani v Čedadu ob Dnevu em i­
granta.
N ov odnos ustanove do ce­
lotnega območja, ki ga zao­
bjema, saj spada pod njeno
pristojnost 10 občin in si­
cer poleg Čedada še Tavorjana, Prapotno, Špeter Slovenov, Podbonesec, Sovodnje, S. Lenart, Grm ek, Dreka
in S re d n je se odraža tudi v
dejstvu, da je za sestavo le­
tošnjega programa vodstvo
povabilo tudi župana iz Špetra Mariniga in iz Grm eka
Boninija. Program pokriva
razna področja od zgodovi­
ne, um etnosti, folklore do
športa in enogastronom ije in
skuša upoštevati pričakova­
nja vseh 10 občin.
«Pri njegovi sestavi sm o
upoštevali usm eritve dežel­
nega odbornitva za turizem
in istočasno tudi finančna
sredstva, ki so nam n a m e n je ­
na», je dejal Paussa. «Letos
razpolagamo le s 43 milijoni,
kar je za 20 o d s to tk o v m anj
v prim erjavi z lanskim letom
in to neizbežno pogojuje na­
še delovanje».
Vendar program, ki pa ga
mora
odobriti skupščina
turistične ustanove, ki se bo
sestala 21. februarja, navaja
številne zanim ive pobude.
Nekatere se bodo odvijale v
Čedadu, kot na prim er topo­
grafska razstava v Čedadu
od prazgodovine do zadnje­
ga urbanizacijskega načrta,
razstava o logobardskem zla­
tarstvu, a vtom obilska dirka
Čedad - Stara gora, druge pa
v N adiških dolinah. Poleg že
o m enjene podpore S e n ja m u
beneške piesmi, bo turistič­
na ustanova podprla tudi
razne vaške praznike, kot so
na p rim er S. Jakob v Grme
ku in S. R o k v S. Lenartu
božične koncerte ter drug*
pobude. V ospredju pa je e
nom esečni posvet, pri kate
rem bo sodelovalo približni
60 znanstvenikov. N i še bih
točno dogovorjenan tema, tc
da je že zagotovljeno, da s,
bo posvet odvijal prihodnj
juliji v Špetru Slovenov.
«Problem atično pa je prt*
vi predsednik Paussa, vprc
šanje samega delovanja tu
rističnih ustanov, ne le zar c
di
po m a jk a n ja
finančnii
sredstev pač pa tudi z.arad
odnosov z deželnim odborn
štvom , ki nam dopušča m a l
prostora tudi v izbirah».
V Gradišču pa so se pre>
k r a tk im sestali zastopniki ti
rističnih ustanov iz. Čedad
in N adiških dolin, Gorice i*
Gradišča, da bi se dogovorit
o prirejanju vrste pobud, k
naj bi nadom setile Vin Mor
do. Le-tega po vsej verjetne
sti ne bodo več ponovili. (
srečanju so seznanili odboi
nika za turizem Brancatij
in m u predstavili osnute
programa, ki glede č e d a d
predvideva Festival na Nc
diži. (jn )
Štev. 3 (243)
«NOVI MATAJUR»
Stran 6
A E R O B IC A
A S. P IE T R O AL N A T I S O N E
LO S P O R T
I RISULTATI (al 29 g e n na i o)
la CATEGORIA
Valnatisone - S a n g i o v e s e 3-0
C h i o n s - Valnatisone
0-0
2a CATEGORIA
N a t i s o n e - Audace
Reai Udi ne - S a v o g n e s e
A u d a c e - Reai Ud in e
Savo gnese - Dolegnano
1-0
1-1
0-1
2-0
3a CATEGORIA
Ku v s e t e velike š k u a d r e imajo njin clu b t if o s e r i e , tudi A.S. Pulfero ima
sojò. Na fotografiji v idem o no d o b rò r a p r e ž e n t a n c o , ki u s a k o n e d e jo
« p o m ag a » za prit do d o b r e g à risultata.
A n c o n a - A lta vai Torre rinv.
c a m p o i mp r a t i c a b i l e
Pulfero - S. G o t t a r d o
2-1
UNDER 19
Lau za cco - Valnatisone
Valnatisone - P e r c o t o
4-1
1-1
G IO V A N IS S IM I
F a e d e s e - Valnatisone
0-2
Valnatisone - T o r r e a n e s e rinv.
c a m p o i mp r a t i c a b i l e
LE CLASSIFICHE
M AR C A TO R I
12 Reti: Barbiani C r i st i a n o
9 Reti: J u s s i g Ezio
8 Reti: C a u ci g
rent i ni Flavio
Roby,
Fio­
6 Reti:
Balus
Val ent ino,
Cl a vo r a Ma ur o, Ch ia c ig Wa l ­
ter
C e r n o i a Claudio,
Birtig Ro b e rt o , Del Ne g ro
4 Reti: Szklarz
Fe de ri co ,
Zorzini Flavio, S e d i Rober to,
D u ga r o S t e f a n o , Ipnot ico A n ­
t onio, Rot Žarko, M ia no M a s ­
s i mo .
5 Reti:
3 Reti: S p e c o g n a
Daniele,
Stulin Cl audi o, Ch i ac ig Fla­
vio, Fiorentini M a s s i m o , Bu­
solini Vanni, Bordon Dani ele,
Trusgnach
Gianni,
Dorbolò
M i c h e le .
2 Reti: C e r n o i a Paolo, Terl icher Fe d er i c o , Do r b o l ò Emi­
liano,
Trusgnach
Ga br i e l e,
St ul in Adr i ano, Flaibani Gi or ­
gio, S im o n e l i g Mari no, S t u ­
rami Nicola, Paoloni, Ch er .
1 Rete: S i t t a r o Ugo, Ga ri up
Mar ino, Bledig Fr anco, Tomas e t i g Pio, Urli Luca, T o m a s i g
Se rg i o, Rel ati vo Ma ri ano, Bor­
d on Paolo, Zuiz A n d r e a , Do­
m e n i š A n d r e a , S c u d e r i n An ­
d r e a , Birtig C r i st i a n , J u r e t i g
Ant on io, Busolini Ma ur o, Pic o g n a , Lendaro, C anc i, Pironio.
Flash sport
Dante Massera Esordienti Vainatis.
1a CATEGORIA
Valnatisone, J u n i o r s 23;
Man ia go 21 ; Julia, Codroipo, C u s s i g n a c c o , Mai anes e 19;
Spilimbergo
18;
Fl umi gn an o, Union, Visinale, C i v i d a l e s e 15; Ch i o n s ,
Pro Tolmezzo 14; Colloredo di Pr at o 12; San gi ova nn e s e 9.
A ngelo S pecogna è s ta to
p re m ia to a R o m a dalla F.I.
G.C. con la «stella d ’oro», ha
co n seg n ato il p re m io il m in i­
s tr o L agorio.
I fra te lli F ra n c o e G iorgio
R u d i c o n tin u a n o la p r e p a ­
razio n e a tle tic a in v ista del­
la stag io n e che c u lm in e rà
c o n le o lim p iad i di Los An­
geles, a u g u ria m o ch e ci va­
dan o p u re loro.
N o n o sta n te i p e ssim ism i
il P u lfe ro è ad u n p a sso dal-
2a CATEGORIA
Olimpi a,
Tavagnàfelet
26; G a g l i a n e s e , D o l e g n an o
22; Reai Udine, N a t i s o n e
20; Savognese 19; St el la
Azzurra 18; T o r r e a n e s e 17;
C o r n o 15; Audace 14; F a e ­
dese
13;
Nuova Udine,
C hi avr i s 11; Buttrio, Rean e s e 9.
3a CATEGORIA G irone C
A r t e n i e s e 24; C o l lo r e d o
M o n t e Al bano, S a n gi or g in a
21; T r i ce s im o, Pro Os op po 20; Forti & Liberi 17;
R a n g e r s 15; A lta Val Torre
13; C i s e r i i s 11; A s s o , Donat ell o9; A t l et i c a
Buiese
6; A n c o n a 4; C o l u g n a 2.
(Alta Val Torre, Donatel l o,
A n c on a , A t l e t i c a B u i e s e una p a r t i t a in m e no ) .
G irone E
Fulgor 19; Pulfero 18; Li­
n e a Zet a, Ma nz a no , Azzur­
ra, Au ror a 17; Togliano, S.
G ot ta r do , Lau za cco 14; Sav o r g n a n e s e 12; S e r e n i s s i ­
ma, Bearzi, P a v ì e s e 10; Nim i s 7.
UNDER 19
Qualizza S t e f a n o A.S. Pulfero
Trivi gnano 25; Ma nz a ne s e , C u s s i g n a c c o 21; S a n ­
giorgina,
Cividalese
16;
T a rc en t in a,
Percoto
15;
Valnatisone 13; S te l la Az­
z u rr a 10; La uz ac co 8; Med e uz z a 5; R i s a n e s e 2.
R o b e r to Pozzi, U nd e r 19
la v etta, c o n tin u a n d o di
q u e sto p a sso ch issà che nel
p ro ss im o c a m p io n a to la com
p ag in e di G raziano C r u d i
o ltre a gio care sul p ro p rio
cam p o n o n d isp u ti la se co n ­
d a categ o ria, in b a rb a alle
d ich ia ra z io n i d ell’a lle n ato re
del Bearzi!
L ’A udace con il rie n tro di
D ’A ndrea, p o r tie re tito la re
ha... in co m in c ia to a p e rd e re
sarà... u n a s fo rtu n a ta coinci­
denza!
D opo c e n to gare c o n sec u ­
tive W la d im iro P re d a n h a
d o v u to la sc ia re la g u a rd ia
della p o r ta Savognese, p r i­
m a p e r sq u alifica e u lti­
m a m e n te p e r in fo rtu n io sul
lavoro... il cento gli h a p o r ta ­
to p ro p rio «jella».
Il L auzacco u n d e r 19, p e r
v e n d ic a rsi del ris u lta to r i ­
m e d ia to a ll’a n d a ta p e r vin­
c e re h a s c h ie ra to c o n tro la
V aln atiso n e i m igliori gio­
c a to ri di te rz a c a teg o ria
vincendo p e r q u a ttro a uno
sc o p re n d o si g ran d e, m a la
d o m en ica successiva la sua
fo rm azio n e h a o tte n u to un a g ra n d e b a to s ta in te rz a
categ o ria, p e n sav a fo rse di
av ere di fro n te gli u n d e r 19.!
LETTERA A L DIRETTORE
Cruciì per la F.I.G.C. non
è Presidente dell'a.s. Pulfero.
H o appreso dai giornali lo­
cali che il presidente dell’u.
s. Valnatisone Angelo S p e ­
cogna, sabato 14 febbraio è
stato prem iato assieme ad
un centinaio di tesserati del­
la Federazione Italiana Gio­
ca Calcio, dal m inistro Lago­
rio, per i suoi dieci anni di
presidenza.
P urtroppo in Federazione
hanno scordato che un altro
presidente, Graziano C rudi,
è da oltre undici anni alla
guida dell’ associacione spor-
LO
tiva Pulfero, dal marzo 1973
e da quella data che assieme
ad un gruppo di am ici sostie­
ne la società che m ilita in
terza categoria nel girone E.
Per avere diritto all’onori­
ficenza, bisogna essere presi­
dente di società per dieci an­
ni. Penso che anche se un di­
rigente ha superato tale tra­
guardo m erita la «stella d ’o­
r o » e l ’attestato della fe d e ­
razione.
Cosa ne pensano in m erito
i dirigenti della Federazione
di Udine e quelli di Trieste?
R IC O R D IA M O
L e tte ra F irm a ta
to dalla Polisportiva Valnati­
sone che, sotto la presidenza
di quel grande appassionato
di sport che è il dott. Cudicio, ha voluto per un a ttim o
distogliere l'attenzione dal
settore agonistico, nel quale
l ’Associazione opera da oltre
dieci anni, per volgere lo
sguardo anche a quel grande
esercito di persone che sono
sedentarie non per loro scel­
ta m a perchè non viene da­
ta loro la possibilità pratica
di fare molo.
E a questo serve l'aerobi­
ca: non a fabbricare c a m pio­
ni, m a sem plicem ente a m a n ­
tenersi in forma, togliendo
la ruggine dalle articolazio­
ni e conferendo scioltezza a
tutto il corpo.
Un solo neo: i m aschi si
sono visti in palestra solo
a curiosare: nessun rappre­
sentante del sesso «forte»
ha avuto il coraggio di b u t­
tarsi nella mischia in mezzo
a tante donne.
La Polisportiva
Valnatisone
Prima gara di sci
sul Matajur
l i 22 gennaio si è svolta
la prim a gara di sci prevista
per questo anno sulle piste
del Matajur.
L ’organizzazione di questa
è stata dello «Sci Club M a­
tajur» con sede a S. Pietro
e che conta orm ai 80 soci.
L'inizio della gara è stata
alle ore 13. La partecipazio­
ne purtro p p o è stata scarsa.
N on o sta n te questo è stata
una gara particolare, i par­
tecipanti erano quasi tutti
delle nostre valli e quindi la
com petizione si. è dim ostrata
«familiare». I «Marsinci» in­
fatti hanno colto l ’occasione
per dim ostrare che il M ata­
ju r è m età loro ( com e lo è in
realtà)! Ricordo le volte che
i giovani di Mersino anda­
vano a piedi per la m u lattie­
ra «na planino» a passare la
n o tte nei loro «kazoni» per
poter sciare il giorno dopo
in cim a al Matajur.
Ma ecco qua la classifica
M ASCH ILE:
1 - Juretig V ittorino (Mer­
sino basso, anni 20)
2 - Cont Mario (Pulfero)
3 - Marseu Enzo (Mersino
basso, anni 21)
4 - Massera W alter (Masseris, anni 14)
5 - Dorbolò Manlio ( S. Pie­
tro)
6 - Marchig Michele (Pechinie)
7 - lu s s a Lorenzo ( S. Pie­
tro)
8 - Jurm an Adriano ( S. Pie­
tro)
9 - Gosgnach
Fabiano
(Mersino alto, anni 20)
10 - Secli
seris)
Marino
(Mas-
11 - Gregori Stefano
12 - Gubana Paolo
13 - Pienig Rino (Losaz)
14 - Gosgnach
( M ontemaggiore )
Marino
15 - Zuanella Pietro (M on­
temaggiore)
16 - Strazzolini Giancarlo
(S. Pietro)
17 - Ciccone
Pietro )
Daniele
( S.
F E M M IN ILE :
1 - Borghese Sonia
2 - Borghese Sandra
3 - Stanig Flavia
4 - Birtig Nives
5 - Dorbolò Lavinia (anni
8 ).
Alle 16 ci sono state le pre ­
miazioni: la coppa al vinci­
tore offerta da Massera R e­
nato, gestore del Rifugio sul
M atajur e medaglie ai prim i
tre classificati.
C O S I'
AUTODROMO
TUDI V FURLANIJI
G IO V A N IS S IM I
T o r r e a n e s e 19;
Manzan e s e 18; S e r e n i s s i m a 17;
Valnatisone 14; Buttrio 15;
C i v i d a l e s e 13; P e r c o t o 10;
G a g l i a n e s e 8; Azzur ra 5;
A u ro r a 2; F a e d e s e l .
C r is tia n O s g n a c h , Pulcini Vainatis.
Nel prossimo num ero
l’ intervista a Paolo Miano
Il 6 febbraio scorso ha pre­
so inizio, per la prim a volta
nella Valli, un corso di gin­
nastica aerobica tenuto dal­
la p ro f Sandra Tomasetig. Le
iscrizioni sono state n u m e ­
rosissime, a conferm a di
quanto sia d iffuso il bisogno
di scrollarsi di dosso la naf­
talina, correndo in palestra
a dim enarsi a suon di m u ­
sica.
Certam ente esercita anche
un p otente richiamo il gran
parlare che si fa dovunque
di questo tipo di ginnastica
alla portata di tutti: i mass
m edia ne hanno fatto una
moda, specie presso il p u b ­
blico fem m inile. I n questo
caso però il term ine moda
non ha il significato negativo
di un 'abitudine che viene
fatta propria solo perchè co­
sì fan tutti, alla pecorone. An­
zi ben vengano tutte le mode,
gonfiate,
sponsorizzate e
m o ntate da chicchessia, p u r­
ché giovino al benessere del­
la persona.
Il corso è stato organizza­
In s e g u i to a d i n c i d e n te s t r a d a l e , ci h a las ciati Rino C ig n a c c o (prim o in
a lto a s i n i s t r a nella foto) c o n s i g li e r e d e lla V a ln atiso n e, m a s o p r a t u t t o
a m ic o e sp o rtiv o . Noi p r e fe r i a m o rico rda rlo in m ez zo ai ragazzi. Alla fam i­
glia v a d an o le n o s t r e più s e n t i t e c o ndo glia n ze .
Ze vie ku no lieto o d tega
se je p u n o g u orilo an p isalo
o a u to d ro m u , ki je b iu m uor u b it z g ra je n v občini B o r­
d a n o blizu H u m in a (Gem on a ), sa m u o ki po tle so se
ble reči zaustavle, k e r k o ­
m u n a n n ek e ek o lo šk e o rg a ­
n iza c ije so ble p ro ti te m u z a ­
ra d i in q u in a m e n ta an d ru g ih
p roblem ov.
P re d k ra tk e m p a so se ura d n o se sta li v V idm u odgo­
v o rn i p ro v in c ialn e g a kom ita ta , CO NI, p re d se d n ik G o r­
sk e sk u p n o sti H u m in a, p r e d ­
se d n ik A utom obile C lub a n
p re d s e d n ik Afri (c o m ita to
p ro m o to re a u to d ro m o ) in
so p reg led al n a č rte a n p r o ­
g ra m za zgraditev, n a d r u ­
gem m estu , te au to m o b ilsk e
p iste s vsem i svojim i in fr a ­
s tru k tu ra m i. N ova p ista bi
se m o ra la n a h a ja t n a veliki
p la n ji m ed občino A rtegna
a n občino B uia. To novo pisto se bo m oglo n u c a t ne sa ­
m o za av tom obilizem m a tu ­
d i za m otociklizem , ciklizem
in k a rt.
L ju b ite lji telega š p o rta up a jo d a m o re b it lje to s bo
to p rav e lieto za realizacijo
a u to d ro m a tu d i v F u rla n ji-
Štev. 3 (243)
-NOVI MATAJUR»
O troc an ljudsko
izročilo
L iepa
pobuda
G orske
s k u p n o s ti «C anal del F e rro V alcanale». S p o m o č jo m alo m a n j dva ta u ž e n t o tru o k ,
ki h o d e j o v obvezno šuolo
(sc u o la d e ll’ob b lig o ) n a p ra v ja n o zanim ivo razisk av o
o lju d sk e m iz ro č ilu tis tih
k raje v . R aziskava za je m a
igre, « filastrocche», «ninnenanne», m olitv e a n pesm i, ki
jih b o jo o tro c z b ieral po
h iša h an p rep iso v a l v vseh
jezikih: po ita lija n sk o , sloviensko, n iem šk o an laško.
Vse bo lepuo p re p is a n o an
sk ra n je n o .
DREKA
Vse lju d i v d re šk e m kam u n u je p r e tr e s la ž a lo stn a
novica, d a je n a n ag lim um r u n a sv o jim d u o m u G iovan­
ni T rin co - P uhov iz T rin k a .
R a n ik Janez, ki je im el 73
liet, je že n ek aj c a jta boliehu z a ra d i b ro n k ite , b ed en
p a ni biu p rič a k o v au , d a ga
d o leti kaj h u jše g a . V nedielio 8. ž e n a rja p a ga je p rije l
in fa rk t in v m alo m in u t ga
ni b lu o vic.
N jeg a živ ljenje rie s ni
b lu o p o s u to z rožicam , saj
je p u n o p re ta rp e u že od p r ­
ve u o jsk e , ko je n jeg a d r u ­
žin zgoriela h iša a n so vsi
o sta l b o si an n ag i ta n a ciest.
B iu je p o š te n in dieloven m ož, ki je že o d m la d e ­
ga m u o ru iti za d ielam po
sviete. 1935. lie ta je šu diela t v A friko, p o u o jsk i je an
on, čeglih za m alo c a jta ,
p ra v o u b e lg ija n sk e m ine.
D ielou je tu d i v Svizeri. Potle se je p a u a rn u d a m u a n
tle dielou k im e tijo an re d iu
k rav e do m alo c a jta od te ­
ga.
N jega d ru ž in a an p o s e b ­
no žena M atild a želi z a h v a ­
lit vse v a sn ja n e , ki so ji u
telem težkem m o m e n tu p u ­
no pom agal.
Gem ini, Renato, Guido, Vigi an Valdo s o ubil p a r v e g a c in g h ia la gu Ruonc.
Do s a s e nie š e mai t e g à zgodilo kjer usi jagri v e d o d a Ruo nac ni biu
mai p r e s t o r za cin gh iale. Radi s m o za ja g re , ki s o ubil t o le veliko žvino,
raj pa bi bli d e c inghialu bi na bluo zak t u o le pride re, d e s a n o ž e t a
ra ta v ajo n im a r buj z a p u š č e n e .
m u n u . R a jn ik F ra n c Štengarjo v je b iu p rid a n hišni go­
s p o d a r, p o š te n in za tu o od
vseh p a rju b lje n m ož.
N jega p o g reb je b iu p ri
Devici M a riji n a K ra s u u tora k 31. ja n u a rja .
SV. LENART
H R A STO V IE
V p e ta k 20. ž e n a rja se je
v v id em sk em sp ita le ro d ila
n a liep a čičica k a te ri so dali
im e S e re n a M aria. T a ta je
P ao lo S cau n ich , znane č e pacove d ru žin e iz n a še vasi,
m a m a p a G a b rie lla F lo rean cig, hči B e p č ja B ledcjovega
iz P o d la k a an A rsilie Bleutove iz L o m b aja. K a r je G a­
b rie lla im iela sa m u o dvie
liet je šla z m am o an ta t v
A v stralijo, oni so o sta li dol,
o n a p a se je v a rn iila v n aše
k ra je , z ap o zn ala P ao la čep a c a a n ga p o ro čila.
M ali S ereni, ki bo živiela
v n a ši vasi, želm o p u n o p u ­
no sre č e a n v eseja, t a t an
m a m č e stita m o .
TIPANA
Pism o iz Viškorše:
Zapustu nas je drugi
m ežnar
S p o što v an i Novi M ataju r!
P re d k ra tk e m ste pisali,
d a je u m a ru m ež n a r - sagres ta n iz T ip an e, sa d a p a bi
vas p ro sil, da p u b lik a te fo ­
to g ra fijo n ašeg a s a g re sta n a
iz O šk u o rše, ki n a s je z a p u ­
s tu 22. ž e n a rja lje to s. On je
BOLEN J A DREKA
Zapustu nas je predzadnji
«Cavaliere di V ittorio
Veneto»
U p a n d e ja k 30. ja n u a r ja
je u m a ru u č e d a jsk e m špitalu C ra in ic h F ra n c e sc o B rane S te n g a rjo u po dom ače iz n a še vasi. U čakov je lePo s ta ru o s t: 85 let. B iu je
«C avaliere di V itto rio V ene­
to» in po n jeg a s m a rti je osto u s a m u o še a d a n s tajšoinr titu ln a m u d re šk e m ko-
n a ta u č e n ti. K a d a r se
je k a jš n e m u z a ta k n ila p r a ­
tik a za penzion, je Z ussino
d ja u p o n aše: «to m a je te tu
C ento gledat» in je šou, p a
je rje š o u p ro b le m . Vsi sm o
m u globoko hvaležni (rik o n o š e n t) za n jeg a d o b re djela. B uog n a j m u vse ljepo
p o v a rn e n a d ru g em sv jetu .
Pism o uredništvu
Spoštovani direktor, se
im e n u je m Jolanda Juretig
in se m rojena u Dolenjem
M arsina ( Podbonesec) pa ži­
v im u Milanu. M oja hči je
naročena-abonana na Vaš
N ovi M atajur že nekaj Ijet.
Z v e likim interešam prebjeram o lepe in garde novice iz
naših vasi. V a m pišem p red ­
v sem zatuo, de po h v a lim vaš
giornal in de vas pro sim no
veliko dobruoto. Parvega febrarja telega Ijeta (1984), je
potekla
parva
obletnica
sm a rti m o je drage m a m e in
bi bla puno rada, če bi publikal nje fotografijo, ki vam
jo pošiljam, tako da bi se vsi
sp o m n ili nanjo. Se globoko
za hvaljujem za vašo pozor­
nost in va m pošiljam sarčne pozdrave.
ž a lo stjo in veliko lju b e z n ijo
s p o m in ja jo m ož B epo š te rn ad, sinuovi, n a v u o d je , nev jeste, zet, vsa ž la h ta in vsi
tisti, ki so jo p o zn ali kot d o ­
b ro , b a rd k o , p o šte n o in d e ­
lavno ženo, ki se je tru d ila ,
p o tila in s k a rb je la vse ži­
v lje n je za n je drage.
N ik d a r jo ne b o m o p o z a ­
bili. O sta la b o za venčno u
n a š ih sa rc ih . Z buogom , d o ­
b r a m a ti M aria!
J u re tig Jo lan d a
O b p a rv i ob letn ici
J u re tig M arie, ro je n a
n a r ja 1903 - u m a rla
b r a r ja 1983, se jo z
s m a rti
19. že­
1. feveliko
ČEDAD
Je zboleu Zluodju m uost
S m o se tro š ta l im iet dva,
celuo tri, seda n iem a m o še
adnega. G u o rm o o m u o stu ,
ki b i m u o ru p o vezat dno
s tr a n Č edada s to dru g o . Že
vič liet se g uori, d a je čed a js k i m u o st, b u j p o z n a n ku
«Z luodju m u o st» , m a sa s ta r
za sa m p re n e s t vas tis t t r a ­
fik, za tu o so že lie ta n azaj
n a p ra v li p ro g e t za d ru g e
dva. V saki k ra t, ki bi m u o rli začet jih zidat, se zgodi
ki a n ta k u o Z lu o d ju m u o st
o sta n e le sam . M ore b it, de
se je u š tu fu telega situ a c jo n a a n ta k u o p o m islu iti no
m alo n a fe rje . Za resn ico
p o v ied at, se je začelo plazit
blizu nieke kolone, s tro k o ­
v n jak i (e s p e rti) so n a p ra v li
a n «sopraluogo» a n ta k u o
odločil ga z a p rie t no m alo
d ni za ka u s tr o jt. č e z an j se
m o re iti sa m u o p a r no g ah
al p a z bičikleto.
T uole je p a rn e slo p u n o
težav, č e im aš iti v šp ita u
al p a v k ak e b u tig e al uficihe, ki so ta po tin k ra j Nediže m u o re š iti p a r no g ah al
p a čez P rie šn je , če p a rh a ja š
iz V idm a p a čez P re m a rja h .
Ne za nič k o m e rč ja n t že god e rn ja jo . U pam o, de Z luo­
d ju m u o st bo p re č a «ozdraveu», p r u ta k u o da rie še jo
tis te p ro b le m e z a ra d i k a te ­
re so u sta v li zidavo te druzih dvieh. K a r sm o šli v ti­
s k a rn o z g io rn a la m sm o
zviedli, de so sp e t o d p a rli
Z luodiu m u o st.
An ta k e se g a ja jo
p u n o ta rp e u , p a je vsedno
u č a k u lepo s ta ro s t: 84 Ijet!
To je b iu k av alir E ugenio
Z ussino.
R a jn ik Z u ssin o je b iu p u ­
no p o z n a n in š tim a n m ož.
T rik a t je bil izvoljen (e le t)
za k o m u n aln e g a p re s id e n ta
od C o ltiv a to ri D iretti. Za v e ­
like m e rite je biu im enovan
tu d i za k a v a lirja R epublike.
U sv o jem du g em življenju,
je im eu, poleg sa g re sta n a ,
še d ru g e k arik e. B iu je tu ­
di p re s id e n t ja g ru (č ja č je )
p a vsedno je lje p o obdelavu
n jeg a njive. B iu je za u se
d o b a r in je p u n o p o m ag u
p o seb n o k o ltiv a to rja m . Inte re š u se je za p ra tik e od
n jih p en zio n u in d o s tik ra t
je p re h o d u
par
nogah,
od O šk u o rše do
p a tr o ­
m u 10 m ieseu p a ra ž o n a an
300 ta u ž e n t m u lte. M alo c a j­
ta p o tle so ga sp u stil. Vsi t i ­
sti, ki ga p o zn am o sm o se
začudli p r u zatuo, ki ga p o z ­
n am o . B eniam ino je n im a r
b iu b a rd a k an
dielovan
p u o b , ki je p u n o p o m ag u
d ru ž in a n tu d i p a rja te lja m .
Le tis te dni so k a ra b in ie ­
ri čed ajsk eg a m a n d a m e n ta
d e n u n č ja l G iorgia C hiuch,
30 liet iz K osce (Sv. L ie n a rt)
zak je u k ra d u v a s n ja n u Renzu G us televižjon an m o to r­
no žago, vse k u p e v a ja 880
ta u ž e n t lir.
V V idm u k a ra b in e ri tis te ­
ga m ie s ta so a re š ta l p a
C lau d ia B erg n ach , 23 liet iz
S ried n eg a, ki so ga obtožil,
de ju n ja lan sk eg a lieta je
k u p e z d ru g im i p u o b i v niek im m ie sta c e blizu Vicenze
u k ra d u v n iek i h iši 35-0.000
lir an p u n o z latin je. P rie t ku
so se p o b ra l iz h iše a d a n od
n jih je tu d i v jo le n tu hci gas p o d a rja . K a ra b in ie ri vi­
dem sk eg a m a n d a m e n ta so
ga tra s fe rii v V icenzo, k ie r
b o giu d ik an .
Stran 7
S m o ta k u o v ajen i prebier a t n a č a so p isih (g io rn a le )
a n č u t po telev ižjo n u a n rad ju o ta tv in a h , vjolenc, rap im e n tu ,
m a rtv ih z arad i
m am ile (d ro g a ), u b iv an ju ,
de ta k e novice n a s n a p r e ­
tre s e jo vič. An če n a s p r e tr e ­
se jo se p a p o tro š ta m o zak
m islem o, de tle p a r n a s ta ­
ke g a rd o tin e se n a g ajajo .
N a žalo st, če sm o za nieke
reči šele z a d n ji ko tiček
sveta, za d ru g e sm o n a rd il
a n d o b a r k o ra k n ap ri... T u
a n p a r dni sm o zviedel tri
ž a lo stn e novice, ki tič e jo tri
p u o b e n a š ih dolin.
Z ad n je d ni ž e n a rja karab in ie ri iz Č edada so a re š ta l
m lad eg a p u o b a iz O b u o rč
(P ra p o tn o ), B en iam in o Mussig, 26 liet. K a ra b in ie ri so
u ša fa l n a n jeg a d u o m u a n
m itra M ab. B en iam in o je
h itro im e u p ro če š: dali so
P IS E
PETAR
M ATAJU RAC
Na večer starega leta so se
zbrali m inistri u R im u, tisti,
ki so tudi sektre ta rji stran
(p a rtito v ): Craxi, De Mita
(sa m o on ni m inister, ker ni­
m a časa, mora s k u b s li m a č ­
ke u sv o je m partita - DC),
Longo od PSDI Zanone od
P L I in Spadolini od PRI.
Craxi (P S I), ki je pre d se d ­
nik m inistrov, je predlaga
(p ro p o n u ) kolegam, da bi šli
vsi kupe z letalom (aeroplan a m ), da bi prepluli Italijo
na dugavo in širjavo, da bi
gor z neba videli, k a k u o I ta ­
liani delajo in živijo, kakšne
so mesta, k a k u o se kadijo
cernirli od fabrik, kakuo
orjejo k m e tje zem ljo, kakuo
se vozijo gospodje v lu k s u z ­
nih avtom obilah po lepih as fai tiranih cestah.
«Pojdimo, da b o m o videli,
k a k u o je velika in Ijepa na­
ša Italija!» se je hitro s tr i­
njal Longo. Vsi so bli hitro
dakordo. K o so paršli na aeroport, sta se jim parbližala
B erlinguer in Panella in ko
so se že basali na aeroplan,
je Panella zarju nad njim i:
«Iz aviona ne bote videli lač­
nih Italijanov!» Berlinguer
pa: «Ne bote videli tistih, ki
so brez dela, tistih ki so v
d opolnilni blagajni (cassa
integrazione), ne bote videli
naših buozih sardenjuolskih
pastirju-».
Aeroplan je zapustu tla in
splu k o t saku proti nebu, m i ­
nistri — sekretarji pa so se
požvižgali na Panello in Berlinguerja in na njih besede
Na letalu (aeroplanu) so
im jel vse dobruote, ki se jih
m ore človek zm islit, za jesti
in piti. Posebno nista m a n j­
kala š a m p a n j in whiski.
Kadar so se dobro najedli
in napili, je nastalo na leta­
lu dobro razpoloženje, pri­
jetna atmosfera.
Craxi je veselo zarju: «Mi­
s lim , da b o m o nocoj vsi parvikrat videli celo Italijo!».
Pilot se je oglasu in naznanu
žalostno novico: «Tudi nocoj
ne bote imeli priložnost in
sreče za videt vso Italijo».
«Zakaj?» so ga vsi hitro
povprašali.
«Zatuo, ker m i bo zm anjkavala benzina».
Je odvič pravit, da so ga
h u d u o skregal, a p u s tim o pi­
lota, da pelje naprej aero­
plan z ministri.
Kadar so ugotovili, da ne
bojo mogli videt vse Italije,
so bli vsi dakordo da «emar
ginajo emarginane kraje» in
sklenili, da puojde aeroplan
m a n jk u nad tiste m jesta, ker
so se oni rodili. In ta k u o se
je zgodilo. Parvo so pluli nad
m e sto m , k je r se je rodiu De
Mita. T akuo je biu rad, da
so m u šle suze. Iz pretošeljna je uzeu en m ilijon lir in
jih vargu skuoze okno.
«Kaj djelaš? Al si pijan?»
so ga skregali ministri.
«Ne, nisem pijan. Pom isli­
te, kajšno veselo in srečno
N ovo leto bo im eu tisti m o j
meščan (cittadin), ki ga bo
pobrau če hi m ogu narest,
če bi m ogu pomagat, bi bli
takuo srečni, kot on, v s t I ta ­
lijani!» jim je povjedu De
Mita. Da ne b o m na dugo nategavu vam hitro po v je m , da
so takuo, kot De Mita, na­
pravli vsi ministri, kadar je
plu aeroplan nad njih m e ­
stih. V sa k je vargu en m i ­
lijon nad svoje mesto.
Vračali so se proti R im u
in bližala se je punoči. S ta ­
ro nas je zapuščalo in bliža­
lo se je N ovo leto.
Vsi m in istri so bili veseli,
da so opravli dobro op ra v i­
lo. Hvalili so se m e d sabo,
ka k u o bojo srečni tisti, ki
bojo pobrali čez okn o varže-
ne milijone. Hvalili so tudi,
k a k u o bi radi napravli sreč­
ne in vesele vse Italijane.
«Al rjes želite, da bi bili
vsi Italijani srečni in vese­
li?» se je spet oglasu pilot.
«Rjes, iskreno, iz srca to
želimo!» so zaupili vsi v k o ­
ru.
«Potem bi jaz vedeu za
pot, način in m e d e ž in o », jim
je prijazno rekel pilot.
«Povej nam, hvaležni ti
bomo», so ga prosili gospodj
ministri.
«Vsi Italijani (pa tudi S lo ­
venci, ki živijo v Italiji) bi
bli srečni in veseli, če bi vas
zdaj, jaz, vse vargu na glavo
dol na zem jo, brez padala,
brez parakaduta!».
M inistri so se grenko za­
smejali, ker je izšlo iz ust
pilota m išlje n je
delavca,
km eta, pastirja in ljudi, ki
so brez dela.
Pilot pa jim je jau še njeki, kar jih je prestrašlo.
«Vse pet hnadu ne m orem
vreč dol na zem jo, m o r e m sa
m u o adnega in ker se m de­
m okratičen človek, p u s tim
vam, da odločite (decidite),
katerega varžem».
M ed m in istri se je vnela
huda diskusija. Kadar je za
iti u parlam ent, kj er odloča­
jo o naši usodi ( d e s tim i) , so
vsi radi kandidati, težko pa
je d obiti kandidata, da ti
spluje na glavo, brez paraka­
duta, iz letala na zem jo!
V sa k od m in istro v je že­
len, da bi drugi padu. M ed
prepiranjem in kreganjem je
v c erkvi Svetega Petra v R i­
m u odzvonilo polnoči. Pilot
ni daržal besede. Vse je parpeju zdrave na aeroport. Mi­
nistri, vsi zdravi in veseli, pa
so stopili v N ovo leto s sta­
rim in novim kreganjem.
Vas pozdravja Vaš
P etar M ataju rac
Štev. 3 (243)
«NOVI MATAJUR*
Stran 8
KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH
SOVODNJE
L uca Coccolo, m lad i fa n t
iz P re m a rja k a je šu v sa b o ­
to 28. ž e n a rja š ija t n a M a­
t a ju r kupe z dviem a p a rja telm a, b r a tr a F a b ian o in G e­
m ini Delle Vedove. O kuole
p e tih p o p u d a n se je p o o b la ­
čilo a n uzd ig n ila m ag ia an
trie p u o b je so se odločil se
v a rn it v R ifugio Pelizzo. Dva
b r a tr a s ta ložla šije n a ram a n a a n s ta se p o d a la n a
p o t p a r nogah, L uca je šu
z šija m . B la s ta že vič k u
n o u ro v rifugie Pelizzo, a
o d L uca nie b lu o obednega
sledu. Bal so se, d a se je k a ­
k a n a s re c ja zgodila a n zatu o
so po k lical Cai a n k arab in ie rie iz Č edada, « so cco r­
so alpino» iz V idm a, « g u ar­
d ia di finanza» iz S ella Nevea, ki so p re č a p a rš li n a
M a ta ju r zlo a tre c a n i: rad io
r ic e tra s m itte n ti, la m p a d in e
m o čn e an ta k u o n a p ri. Do
v a rh a M a ta ju rja jih je p e ju
z «gatto delle nevi» E gidio
M archig iz Pečniega, jim nie
p a rš lo p a v glavo v p ra ša t
p o m u o č k a jšn e g a dom ačina,
ki p o zn a M a ta ju r lieu š ku
n je g a gajufe.
F a u stin o Z uanella, gaspod a r rifu g ia D ividale v M a­
ta ju r ju , čeglih ga nie obed a n v p ra š u je šu za n jim .
K a r je videu, de so začel
isk a t m lad eg a p u o b a b rez iti
m a sa deleč od p ist an od
sk ilifta, m o re b it k e r so se
b al se zg u b it še oni tu tak i
m agli, F a u stin o se je h itro
v a rn u v rifu g io Pelizzo an
p ro su n a j gre k a jš a n za
n jim . K upe z g e s to rja m r i ­
fugia Pelizzo R en ato M asser a se je h itro n azaj p e ju n a
v a rh M a ta ju rja z «gatto d el­
le nevi». S ta p o š tu d ie ra la
de od telega k r a ja L uca nie
m u iti ku p ru o t M arsin sk im
p lan in a m , an v tis to sm e r
( d ire c jo n ) so ga gledala.
R ažon s ta im iela. O kuole
p un o či so čul u e k a t a n t a ­
kuo u ša fa l n a sre č n e g a p u o ­
b a v č e la h . Je b iu že sk o p u
ja m o v sniegu za p a s a t nuoc.
S a ru o ta , ta k a m ag ia je bla
oku o le n jega, de nie videu
de a tu blizu je b iu an kazon. T enčas m ožje od «soc­
c o rso alpino», ki so se bli
že v a m il v rifugio Pelizzo z
p ra z n im i ro k am so o d lo ­
čil, de p u o d e jo g led at p u o ­
b a d ru g i dan.
K a r so u ša fa l L uca, F a u ­
stin o an R en ato so po m islili
de a tu od tu o d n a rb u j p a ­
m etn o je b lu o iti do M a rsi­
na. «V elika m ag ia je bla, se
nie vidlo dva m e tr a deleča,
an m e tro an p u snega. T ajšni p re s to ri, ta jš n e ru p e, de
če k a jš a n n a vie za n je an
se n a v a rje , se lah k o u b ije.
Nič se n ie vidlo an če sm o
im iel dvie lam p ad in e. Za
sre c jo sm o čul z u o n it m arsinske zvonove. V sake pu
u re sm o se m u o rli u s ta v t za
p o s lu š a t sp e t u ro b it a n t a ­
kuo viedet, če sm o n a p ravi
p o t. Ob p e ti an p u z ju tra ,
p o vic k u p e t u r hoje, sm o
p a rš li v G o re n jim M arsin an
pozvonil n a v r a ta L ukejuve
d ru žin e. Livio G osgnach n a s
je p r u lepuo sp a rje u » n a m
je ja u F a u stin o Z uanella.
Tle o d tu o d so p o tle te ­
lefonai v rifu g io Pelizzo,
k ie r so bli k a ra b in ie ri, «soc­
c o rso alpino» an d ru žin a
p u o b a an ta k u o se je vse le ­
p u o končalo.
L uca p a se m u o re p r u le ­
p u o zah v alit F a u s tin u an R e­
n a tu , ki s ta ga rešila, č e bi
se sp e t ki tak e g a zgodilo
n a j se n a pozabe j o v p ra š a t
p o m u o č ju d i telega k ra ja , ki
p o z n a jo vsako pleto , vsak
k a m a n « njih b a b e ».Oh n a zam ie rta , saj M a ta ju r je od
C edajcev.
im ieli o sam o tru o k , ki so
šele vsi živi. Celo živlienje,
do 85 liet, je b la zdrava,
b rez m aj m ie t p o trie b o miediha. U čakala je m alo m an j
86 liet ko je zboliela in so jo
p e ja li v šp ita u . M islim de
tis t m iesac v šp ita le G iulia
nie ta rp ie la . U m a rla je 26.
ž e n a rja v č e d a jsk e m špitalu, k o t d a je b la m e rn u a za­
spala.
P o d g reb je b iu v M ašerah
sa b o to 28. ž e n arja .
p a r hiš, k o t se je ro d ila se
kličejo M askoviči. O ženila
je C udrig M a ttia 1922. leta,
in je p a rš la v M ašero; so
BENEDIL
Un Incontro c o n Paw aga
g e m e lla g g io t r a d u e c o m u n ità
t a n to d i v e r s e
Prog ra m m a :
O re 8.00 - S. M e s s a - e s p o s i ­
zione SS. S a c r a m e n t o .
O re 11.30 - S. M e s s a s o l e n n e
c on p r o c e s s i o n e .
O r e 14.30 - C h iu su r a g iornata
e uc a ris tic a .
O re 15.30 - F in e stra a p e r t a su
un angolo d e ll ’I m m e n s a Africa
con d iap o s itiv e e filmini inediti
c o m m e n ta ti dai p ro tago nisti.
C o m p le t e r a n n o lo s p e t t a c o l o i
nostri m u sicisti e c an tau to ri.
CRNI VRH-ČEDAD
Zapustu nas je Angelin
Monu
U n e d e ljo 29. ja n u a r ja se
je raz n e sla k o t b lisk po
vseh n a š ih d o lin a h ž a lo stn a
novica, d a je d an p re j u m a ­
n i u č e d a jsk e m šp ita lu An­
gelo Cencig - A ngelin M onu
iz Č rnega V rha, ki je živeu
dol n a š p e š p ri Č edadu. Kum i je d o p u n u 68 let in za­
p u s tu je to dolino suzi po
dugem ta rp i j en ju in h u d i
bolezni, ki ne o d p u sti. B ole­
zen in ta rp lje n je je p re n a š u
ponižno in z globoko udan o stjo . V jedeu je, da bo m uo
r u z a p u stit tele sv j et, d a m u
b o lje z an ne o d p u sti, p a je
on d a ja u k u ražo n jeg a d r a ­
gim , žlah ti in p a rja te lja m .
R a jn ik A ngelin je b iu puno p o z n a n po vseh n a ših d o ­
lin ah in vaseh, ki jih je vse
p reh o d u . B iu je d o b a r, p o ­
š te n k u p a c in p re k u p a c z
žvino, z a tu o so ga vsi s p o ­
štovali in im eli rad i, k a r je
p o kazu tu d i n jeg a velik p o ­
greb, ki je b iu u G aljan u p ri
Č edadu u p a n d e ja k 30. ja ­
n u a rja p o p u d n e. P a ršu m u
je d a ja t z a d n je slovo ves
Č rni vrh, p u n o p a rja te lju iz
vseh n a š ih dolin p a tu d i p u ­
no F u rla n u , k je r je b iu p rav
ta k u o p rilju b lje n k o t po n a ­
ših vaseh, č a s t so m u izk a­
zali tu d i a lp in i s sv ojim i klo­
b u k i in g a lja rd e ti, saj je biu
tu d i ra jn ik A ngelin alp in u
zad n ji u ejsk i. B iu je tu d i
zvest n a ro č n ik in b ra le c N o­
vega M a ta rju rja .
LANDAR
Si inform ano gli interessati che l’im presa di costru­
zioni edili Benedii s.r.l. entro il 31.03.84 darà inizio
ad un program m a di edilizia convenzionata per la
costruzione, in S. Pietro al Natisone, di n. 24 alloggi.
Il suddetto program m a fru irà di un m utuo edilizio di
15 anni a tasso agevolato.
Possono essere am m essi alle agevolazioni di cui so­
pra sia i residenti che i lavoratori em igrati, purché
in possesso dei requisiti richiesti dalla legge.
V e r r a n n o inoltre costruiti 12 alloggi che potranno
essere acquistati da coloro che hanno d iritto a
ben eficiare dei contributi per la ricostruzione, ai sensi
della L. R. 6 3 /7 7 .
Per inform azioni rivolgersi agli u ffici d e ll’im presa, in
C ividale del F. Via M anzoni 14, tel. (0432) 730614/
732019.
S. Valentino
L ie ss a 19 fe b b ra io
Parro cc hia S. Maria
Podbonesec
MAŠERA
T le p a r M ašer te s ta re že­
n e m e p rav e jo , de je s t sam
ta p e ta m a rs in k a p a rš la za
n ev iesto tle h M ašer ta od
M arsin a. O d k a r sa m tle v
teli vasi so že u m a rle dvia
m arsin k e :
p a rv a
je b la
S a u o d n jan o v a , an sad a, te ­
lega m iesoa dru g a, G iulia
M arinova.
G iulia F a n tig - M arinova
se je ro d ila 16.2.1898 v Poc e ra h (P o z z e ra ), v m ik an i
vasi m ed d o len jim in g o re­
n jim k o n čam M arsin a. T a
DOLINAH
V n e d ie jo 22. ž e n a rja p o ­
p u d a n v č e d a jsk e m šp itale
je p a rš la n a luč sv eta Ila ria
B anchig. M am a liepe čičice
je C ecilia V irgili, ta ta pa
G iorgio. M ala Ila ria je do­
b ila n a sv riete no sestrico ,
L etizia, ki je že velika an
lie to s bo h o d ila v šuolo.
T a t ga lepuo poznam o, ker
je g io rn a list lista «Dom» a n
d iela v slo v ien sk ih o rg a n i­
zacijah. N je m u an ženi C e­
cili č e stita m o , Ila ri an L eti­
zi želm o p a p u n o liepih r e ­
či v živlienju, ki ga im ajo
p re d sabo.
GRMEK
Fešta 19. ženarja
P o n a ših vaseh je n im e r
m a n j lju d i, n im e r m an j parložnosti se sre č a t m ed sabo
a n tu d i zavojo tega so začel
po vseh n a ših d o lin a h se
z b ie ra t a n k ra t tis ti od dne
klaše, d ru g ič drugi.
N ovo idejo p a je im eu
M ario B ucovaz - L azarjov
iz Z verinca z d ru g im i p a rja telji, ki so n a p ra v li 19. že­
n a rja no lepo fešto go p a r
H lo cju ta p a r M ohorinu. N a
tis ti d an, ko je p ra z n ik Sve­
teg a M aria so prazn o v al
n jih svečenika M arii iz dreškega in g arm išk eg a kam una. Z b ralo se jih je m alo m a ­
n j 20 a n m ed n jim i je bil tu ­
di g a sp u o d Svetega štu o b la n k a p re M ario L aurencig.
«Bluo je lepuo, so n a m
jal, k e r sm o se sre č a l lju ­
dje, ki im am o d ru g ač n a lie­
ta, s ta ri an m lad i an se t a ­
kuo no m alo p o g u o ril m ed
sabo. T ežkuo p a je b lu o se
z a sto p it. č e je k a k od n a s
želeu g u o rit s tistim , ki je
sed eu n a d ru g em k r a ju m i­
ze a n ga po k licau , so se vsi
obarnil».
V saboto 3. m arèa ob
20.30. uri bo v p a l eš tr i na
Liesah ( Ga rma k)
SEVCE
Zapustu nas je T oni Lukcju
VELIKO PUSTOVANJE
U č e d ajsk em š p ita lu je um a ru A ntonio L au retig L u k cju po dom ače. Im e u je
78 lje t. U z a d n jih letih je biu
p u n o b o leh a u in je d o st preta rp e u . B iu je p o š te n m ož
in d o b reg a sa rc a . N jega p o ­
g reb je b iu n a L esah u s a ­
b o to 4. fe b ru a rja . N aj gre
sinu, h č e ri in vsi ž lah ti n a ­
ša tolažba.
Beneško gledališče v am
bo p r e d s t a v i l o
k ome di j o
»Pr ekl e te gr abj e »
pot le bo p l e s z k o m p l e s o m
Pal iz Kobarida. Bojo prem j a n e t e n a r l i e u š tri maš k e re .
Krostolni za v s e .
Vas č aka mo !
K. d. Rečan
edilvalli
di DORGNACH RINO & C. s.a.s
CEMUR
SV. LENART - 8 . LEONARDO
Tel. 0 4 3 2 -7 2 3 0 1 0
V e n d it a m a t e r i a l i p e r l 'e d i l i z i a
P r o d a ja g r a d b e n e g a m a te r ia la
A u to tr a s p o r ti
A v to p r e v o z
ŠPETER
DEŽURNE LEKARNE
FARMACIE Dl TURNO
Od 18. fe b ru a r ja do 2. m a r c a
GORENJI GRMEK
GOR. BARNAS
Zbuogom Romano!
S m o že pisali žalo stn o n o ­
vico, de 9. n o v em b er j a la n ­
skega lie ta je n a naglim um a rla M aria G olles, p o ro č e ­
n a S trazzo lin i iz G o renjega
B a rn a sa . Im ie la je sam u o
N jesm o vjervali, k a d a r so
n a m p a rš li p rav it, da je um a ru R om ano V ogrig - Fušc ju iz G o ren jeg a G rm eka,
saj je b iu še m la d in p u n
živ ljen ja: ni b iu še d o p u n u
42 ljet. B iu je p u n o lje t e m i­
g ra n t u Švici, lepo p o z n a n
tu d i p o n a ših d o lin a h k o t
d o b a r zid ar, p rid a n p u o b
in p o šte n človek.
P a p rav i n a š p reg o v o r:
« S m a rt n e izb ira, sa m u o p o ­
b ira» in tak u o je p o b ra la
tu d i n jeg a še ta k u o m la d e ­
ga. Po k ra tk i boliezni je um a ru u v id em sk em šp ita lu
u n e d e ljo 29. ja n u a rja , n je ­
ga p o g reb p a je b iu n a Ljesa h u to ra k 31-1-84. R es p u ­
n o lju d i, žlahte, p rija te lje v
in znancev ga je s p re m lja lo
h z a d n je m u p o čitku.
Od 18. d o 24. f e b ru a rja
Č e d ad (F on ta na) tel. 731163
Sv. Lenart, tel. 723008
Manzan tel. 754167
Od 25. fe b ru a r ja do 2. m arc a
Podbonesec
Č e d a d (F o rn a sa r o ) tel. 731264
S. Giovanni al Nat. tel. 756035
Ob n e d ie jah in praznikah s o
p a r te s a m u o zjutra, za osta li
in za p o n o č s e m o r e klicat
m uo, č e rič e ta ima n a p is a n o
gente».
odčas
sa­
«ur­
MALI O Q L A S I
PIC C O L I A N N U N C I
E' s t a t o tro v a to d o m e n i c a 8 g e n ­
naio (Dan e m ig r a n ta ), nella 'sala
del c irc o lo c u ltu rale Ivan Trin ko di
Cividale, un p a io di occhiali d a vi­
sta . Chi li a v e s s e sm arriti p u ò t e ­
le f o n a re o ritirarli p r e s s o la s e d e
del circolo, tel. (0432) 731386.
E' s t a t a t ro v ata, d o m e n i c a 8 gennaio-Dan e m ig r a n ta , a ll’Htel Roma
di Civid ale una spilla. Chi l 'a v e s s e
sm a rr ita , può t e l e f o n a r e al (0432)
727294.
39 liet a n v veliki žalo sti je
p u s tila m oža, dvie h č e ra an
vso žlahto. M aria je b la iz
B asove d ru žin e v S trm ic i an
k a r se je p o ro čila je p a rš la
za neviesto v G o ren ji Barnas.
S ad a p u b lik a m o n je fo to ­
g ra fijo za sp o m in vsiem ti­
stim , an jih je p u no, ki so
jo im ieli rad i.
I š č e m zid arje za grad njo e n o sta no v a n js k e h i š e na z a h o d n e m Kra­
su. tel. 040 - 52277 (z v e č e r) .
I š č e m s t a n o v a n j e v na je m v Č e ­
dadu. C e r c o a p p a r t a m e n t o in affitto
a Cividale. Tel. 731190.
I š č e m avto m o bil R5 GTL v d o ­
b re m sta n ju . Tel. 731190.
DIPLOMATA c e r c a
p a r t - tim e.
lavoro a n c h e
Fly UP