...

CON CHIAREZZA E SINCERITÀ`

by user

on
Category: Documents
50

views

Report

Comments

Transcript

CON CHIAREZZA E SINCERITÀ`
Leto Vili - Štev. 7 (175)
ČEDAD, 15. aprila 1981
UREDNIŠTVO in UPR AVA
Čedad - V ia B. De R ubeis 20
Tel. (0432) 731190
P oštni p re d a l Čedad šte v. 92
C a se lla p o s ta le C iv id a le n. 92
A u to rizz. T rib u n , di T rie s te n. 450
Tiskarna R. L ib e ra le - Čedad
Izhaja vsakih 15 dni
Posam ezna š te v ilk a 300 lir
N A R O Č N IN A : Letna 5.000 lir
Za in o z e m s tv o : 6.000 lir
P oštni te k o č i račun za Ita lijo
Z a lo žn ištvo trža ške g a tis k a
T rst 11-5374
O d g o vo rn i u re d n ik : Izidor Predan
Q u in d ic in a le
Za SFRJ 120 ND - Z iro račun
50101-603-45361
» A D IT ■ DZS, 61000 L jubljana.
G ra d iš č e 10/11 - T e le fo n 22-207
Sped. in abb. p o s t. II g r./7 0
P oštnina plačana v g o to v in i
O G LA S I: m m / s t + IV A 15%
trg o v s k i 200, le g a ln i 300
fin a n č n o - u p ra v n i 250,
o s m rtn ic e in zahvale 100,
m a li o g la s i 100 beseda.
JASNO IN ODKRITO
V «Novem M atajurju» ima
in mora im eti možnost vsa­
ko slovensko društvo in vsak
član naše slovenske skupno­
sti, da odkrito zagovarja
svoja stališča in strategije,
če je njihov c ilj ohranitev na­
ših skupnih narodnostnih in ­
teresov in če niso v naspro­
tju z Listino o Pravicah Slo­
vencev v videmski p o k ra ji­
ni. k i so jo sprejela naša slo­
venska kulturna in izseljeni­
ška društva na skupnem se­
stanku p ri Lipi, dne 15- 9 1977.
Če pride med našimi društ­
vi do nasprotnih stališč, do
različnih strategij, in če ta
nasprotstva, različna mnenja,
strategije, ne ovirajo na­
predka, ne cepijo naših sil,
ne ustvarjajo zavor na poti,
ki pelje do skupnega cilja,
naj bo ta raznolikost dobro­
došla, ker lahko samo krepi
in bogati naša skupna priza­
devanja tudi nazven naše
skupnosti.
N aj bo dobrodošla tudi po­
lemika med nami, če je kon­
struktivna, če nam pomaga
it i naprej. N ikakor pa ne
smemo dati prostora neplodovitim polemikam, k i so ci­
l j zase, k i vodijo do razdora
naših mladih, a še vedno no­
vo porajajočih se sil. M islim ,
da polemike, ki smo jim b ili
priča v zadnjem času, niso
koristile naši narodnostni
skupnosti, n iti našitn napo­
rom, da bi združeni v razno­
lik o s ti nadaljevali boj za na­
še pravice. Še združeni, vsiskupaj vzeti, smo prešibki in
tudi zato nas ne dovolj po­
slušajo tisti, katerim so na­
menjeni naši k lic i po dejan­
ski svobodi, katerim so na­
menjene naše prošnje in zah­
teve. K a j pa bo v bodoče, če
se bomo ideološko obdelovali
med sabo in cepili naše sile
v ideološko si nasprotujoče
skupine? Ne pozabimo, da
smo
predvsem
Slovenci
(brezpravni Slovenci) in še­
le potem p rip a d n iki določe­
nih političn ih nazorov, filo ­
zo fij in veroizpovedi. Zaradi
te trditve nas ne more nihče
sm atrati
na nacionaliste,
ker je naš boj za narodnost­
ni obstanek neenak s tis ti­
mi, k i hočejo že nad sto let
z nasilstvom u n ič iti naš na­
rod. Po drugi strani izpričati
najprej svojo narodnostno
pripadnost pa ne pomeni, da
se hočemo izolirati, zapreti v
geto ter zapreti oči, da ne bi
videli, kaj se dogaja okoli
nas in v širnem svetu. Ne,
nasprotno.
Iskati moramo podporo p ri
tistih dem okratičnih silah v
državi in v svetu, k i so za
n a jb o lj progresistične rešit­
ve poglavitnih problemov da­
našnje človeške družbe.
Tisti, ki priznavamo ve­
ljavnost Listine o pravicah
Slovencev v videmski po­
kra jin i, se ne smemo d e liti v
leve in desne, v napredne in
nazadnjaške.
Že v trenutku, ko se dolo­
čeno društvo in posameznik
postavi na stran ponižanih
in brezpravnih, ko se bori
p ro ti teptanju človeških pra­
vic, se uvršča v napredne to­
kove človeštva, pa naj pripa­
da kakršnikoli p o litičn i opre­
d e litvi ali veroizpovedi. Iz te­
ga sledi, da med nami n i na­
zadnjakov.
Seveda, n a jb o lj idealno bi
bilo, ko pišemo svoja stali­
šča v imenu društev ter v
svojem lastnem imenu, da
pazimo na občutljivost d ru ­
gih članov naše družbe, a ve­
mo, da je to nemogoče, ker
bi m oral na ta način u tih n iti
tudi Pet ar Matajurac.
Resnica je, da ne moremo
delati in živeti v u to p iji in
ker želimo b iti stvarni, mo­
ramo poskušati, da zagoto­
vimo svobodno
izražanje
mnenj sodelovcem in društ­
vom v imenu idealov tiste
demokracije, za katero se vsiskupaj borimo.
Izidor Predan
CON CHIAREZZA
E SINCERITÀ’
Consideriamo che ogni no­
stra singola associazione e
ogni membro della nostra co­
munità slovena hanno come
scopo principale quello di di­
fendere i nostri interessi di
minoranza linguistica sulla
base di quanto abbiamo con­
cordemente espresso nella
«Carta dei diritti degli Slove­
ni della Provincia di Udine» il
15 settembre 1977 nell’assem­
blea del Tiglio.
In questa luce ad ogni as­
sociazione o persona va ga­
rantito il diritto di esporre ed
affermare, sulla nostra stam­
pa e nello stesso nostro gior­
nale «Novi Matajur», le linee
che ritiene più giuste per la
affermazione del movimento
degli sloveni.
Evidentemente il movimen­
to è cresciuto e ne è derivata
una articolazione di idee, mo­
di di pensare e di settori di
impegno, che non è consen­
tito di ridurre al silenzio. Sa­
rà cioè benvenuta quella di­
versità che ci renderà più ca­
paci di superare altri ostacoli
presenti sul cammino della
conquista dei nostri diritti na­
zionali. Una diversità che può
quindi rafforzare ed arricchire
il nostro impegno.
Perciò perfino le polemiche
fra noi possono produrre ri­
sultati chiarificanti e positivi
purché siano impostate in
modo costruttivo e non siano
fine a se stesse, tali cioè da
portare a infruttuose divisioni
e lacerazioni al nostro inter­
no.
Le polemiche sorte negli
ultimi tempi non mi sembra­
no utili ad unire i nostri sfor­
zi per andare avanti, sia pure
nella diversità, nella lotta,
difficile e tuttora aperta, per
l’affermazione dei nostri di­
ritti.
Perfino presi tutti insieme
siamo una piccola comunità
e non abbiamo una voce ab­
bastanza grossa per farci sen­
tire quando reclamiamo l’e­
sercizio della vera libertà e
del vero diritto. Figurarsi se
creiamo ed alimentiamo fra
noi contrapposizioni ideologi­
che, divisioni politiche, schie­
ramenti antagonistici! Dob­
biamo ricordarci, e non nazio­
nalismo o spirito settario, di
essere prima di tutto Sloveni
e mettere in secondo piano le
convinzioni politiche e ideo­
logiche.
Non per nazionalismo: in­
fatti è la nostra situazione ad
imporci una lotta impari e
difficile contro programmi ed
atti che durano da più di cen­
to anni e che hanno lo scopo
dichiarato di annientarci co­
me Comunità Slovena.
Dobbiamo per questo iso­
larci? Dobbiamo per questo
chiuderci in una riserva, un
ghetto, ed ingaggiare perciò
una orgogliosa lotta come
gruppo, senza invece realizza­
re le necessarie alleanze?
Sicuramente dobbiamo in­
dividuare e cercare rapporti
con tutte le forze democrati­
che che sono in Italia: prima
di tutto quelle che sostengo­
no le soluzioni più avanzate
dei problemi della società umana e quindi le proposte più
efficaci per l’affermazione dei
nostri diritti di minoranza.
Lo schierarsi per i diritti ci­
vili, l’allinearsi con le corren­
ti avanzate dell'umanità è di
per sè un valore democrati­
co, al di là dello schieramen­
to politico o del credo reli­
gioso: chi è impegnato nella
difesa dei senza - diritto, de­
gli umili e degli oppressi non
può dunque dividersi in sini­
stra e destra, in progressisti
e no. Fra di noi spettano dun­
que a tutti titoli validi di im­
pegno democratico, proprio
per la qualità della nostra
lotta.
Potrà essere utile il sugge­
rimento che ognuno, nell’esprimere le proprie idee sulla
nostra stampa, tenga conto
della sensibilità degli altri.
Tuttavia sappiamo che ciò
non è sempre possibile, a me­
no di non far tacere lo stesso
Petar Matajurac.
Non possiamo vivere nella
utopia. Dobbiamo essere rea­
listici e garantire perciò la li­
bera espressione di tutti i no­
stri collaboratori e delle no­
stre associazioni nel nome dei
comuni ideali di quella demo­
crazia per cui lottiamo.
\
Izidor Predan
y
Poziv italijanskih intelektualcev
za zaščito jezikovnih manjšin
Skupina ita lija n skih inte­
lektualcev je poslala pred­
sednikoma obeh vej parla­
menta in italijanskim p o li­
tičnim silam poziv, naj čimprej odobrijo zakon, k i bi
uresničil določila 6. člena
ustave o zaščiti manjšin, ki
živijo na te rito rju italijanske
republike.
Poziv se glasi:
«V naši državi ne smemo
pojm ovati jezikovnih razlik,
kot dejavnika narodnega
razprševanja, temveč kot
pričevanje o bogastvu in
APPELLO Dl INTELLETTUALI
PER SALVARE LE MINORANZE
LINGUISTICHE IN ITALIA
ROMA - Un gruppo di intellettuali italiani ha lan­
ciato un appello per la difesa delle minoranze lingui­
stiche viventi sul territorio della Repubblica italiana.
«Le diversità linguistiche presenti nel nostro Pae­
se — dice l’appello — testimoniano una ricchezza e
varietà di tradizioni culturali che vanno valorizzate e
difese. Ai nostri concittadini di madre lingua diversa
daH’italiano debbono pertanto essere assicurati i mez­
zi idonei a preservare la loro identità culturale come
previsto dall’art. 6 della Costituzione.
Oggi, invece, solo alcune minoranze situate in
zone di frontiera dispongono almeno in parte di un
adeguato sistema di garanzia».
L’appello invita il Parlamento e tutte le forze poli­
tiche perchè sia approvata in tempi brevi una legge
generale di tutela.
Hanno aderito tra gli altri all’appello: Eugenio
Montale, Leonardo Sciascia, Francesco Alberoni, Gae­
tano Arfè, Saverio Avveduto, Gaspare Barbiellini, Amidei, Giorgio Bassani, Giorgio Bocca, Andrea Cascella,
Raffaele De Grada, Tullio De Mauro, Giulio Einaudi,
Giorgio Galli, Severino Gazzelloni, Emilio Greco, Na­
talia Ginzburg, Roberto Guiducci, Renato Guttuao
Massimo Mila, Maurizio Pollini, Giorgio Strehler, Ful­
vio Tentori, Fulvio Tomizza.
raznolikosti ku ltu rn ih tra d i­
cij, ki jih je treba ovred­
n o titi in zaščititi. Našim
sodržavljanom, k i jim n i ita ­
lijanščina m aterin jezik, je
treba zato zagotoviti ustrez­
na sredstva, k i jim bodo
zajamčila ku ltu rn o identiteto
(ne da bi jih osam ili), kot
to prevideva 6. člen ustave
in kot jam či mednarodni
sporazum o p o litičn ih in
družbenih pravicah, k i ga je
odobrila generalna skupšči­
na OZN in ga je sprejela tu ­
di Ita lija .
Medtem pa so danes de­
ležne vsaj delne zaščite le
manjšine na obm ejnih ob­
m očjih. V številnih drugih
prim erih pa oblasti ne p riz­
navajo njihovega obstoja.
Albanci, Katalonci, Hrvatje,
Furlani, G rki, Ladinci, Ocitanci-Provansalci, Sardinci in
Romi nim ajo nobene zakon­
ske zaščite, k lju b temu, da
so b ili predčasno predlože­
ni številni zakonski pred­
logi.
K ot državljani in kot k u l­
tu rn ik i pozivamo predsedni­
ka obeh vej parlamenta in
vse politične sile, naj čimprej odobrijo splošni zakon,
k i bi uresničil določila 6. čle­
na ustave, da bi s tem pre­
prečili nadaljnje zamude, ki
bi lahko povzročile neizo­
gibno izgubo zgodovinskega
izročila za vso nacionalno
skupnost».
Poziv so podpisali France­
sco Alberoni, Gaetano Arfé,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Stran 2
« NOVI MATAJUR »
Štev. 7 (175)
Benečanski Kulturni Dnevi
MILKO MATIČETOV GOVORIL 0 PISANIH REZIJANSKIH PRIČEVANJIH
R ezijsko p isa n o iz ro č ilo je b ila
te m a p e tk o v e g a v e č e ra , ki ga je v
Š p e tru v o k v iru B e n e ča n skih k u l­
tu rn ih d n e v o v p rire d il Š tu d ijs k i ce n ­
te r N ediža v s o d e lo v a n ju
s S lo ­
v e n s k im ra z is k o v a ln im
in š titu to m
iz Č edada. O te j p o m e m b n i in za­
n im iv i te m i je g o v o ril p ro f. M ilk o
M a tič e to v , ki že 40
le t p re u ču je
z n a č iln o s ti re z ijs k e g a n a re čja in v e ­
lja za č lo v e k a , ki n a jb o lj pozna vse
je z ik o v n e
z n a č iln o s ti
p re b iv a lc e v
R ezije, o z iro m a p o sa m e zn ih va si te
le p e d o lin e .
P re d a v a te lja je v im e nu
Š tu d ij­
skega c e n tra N ediža p re d s ta v ila l u c ia C o s ta p e ra ria , na to pa ga je v
r e z ijn š č in i
p o z d ra v il
A ld o
M od o tto . M la da p e s n ic a iz R ezije S il­
vana P a le tti je p re b ra la eno s v o jih
za d n jih p o e z ij, seveda p ra v ta ko
v re z ija n š č in i, n a to pa je M ilk o M a ­
tič e to v v d o lg e m in za n im ive m re ­
fe ra tu o b n o v il d v e s to le t p isa n ih
p o ro č il v re z ija n s k e m n a re čju .
K o lik o dela je b ilo p o tre b n o , da
je M a tič e to v zbral to g ra d ivo , d o ­
kazuje že d e js tv o , da so o rig in a li
zb ra n ih d o k u m e n to v
s p ra v lje n i
v
š te v iln ih kn již n ic a h in a rh iv ih v Ita ­
liji, v J u g o s la v iji, v N e m č iji, na Po­
ljs k e m , na Č e š k o s lo v a š k e m in c e ­
lo v S o v je ts k i zvezi. To je tu d i odraz
v e lik e g a za n im a n ja je z ik o s lo v c e v iz
vse s re d n je E vrope za z n a č iln o s ti
re z ija n s k e g o v o ric e .
N a js ta re jš i poznani d o k u m e n ti se ­
g a jo v ko n e c 18. s to le tja , o k o li le ­
ta 1790, ko se je p o ljs k i p le m ič Jan
S. PIETRO AL NATISONE
MATIČETOV Al BENEČANSKI KULTURNI DNEVI
Alla terza lezione dei «Benečanski kulturni dnevi» (Incon­
tri culturali della Benecia) che si svolgono a S. Pietro al Natisone è intervenuto venerdì 20 marzo Milko Matičetov, ricer­
catore e scienziato dell’Accademia Slovena delle Scienze e
delle Arti.
La fama di cui gode l’eminente studioso delle tradizioni
e delle parlate resiane ha richiamato un folto pubblico, fra
cui studiosi friulani e un buon gruppo di resiani con lo stesso
sindaco di Resia, Antonio Barbarino.
Fra i resiani, la poetessa Silvana Paletti, che ha letto
alcune sue composizioni, e Aldo Madotto, il quale ha rivolto
a Matičetov un commosso saluto, prima in resiano e quindi
in italiano.
Conclude, Madotto: «Ti ringrazio, Milko, ti dobbiamo un
debito che nessuno pagherà. Ciò che hai fatto per la cultura
resiana, per noi, rimarrà per sempre».
Dopo questa parentesi, Matičetov ha dato inizio alla sua
lezione che aveva per argomento «I documenti scritti resiani»
facendo un «excursus» a partire dal '700 per arrivare ad oggi
di quanto è stato trovato attraverso l’opera dei ricercatori
quali lo Sreznevskij, De Courtenay, Merkù e lo stesso Mati­
četov.
Catechismi, canzoni sacre, materiali popolari, prediche:
una ricca tradizione scritta che dura da quasi trecento anni
(relativamente ai soli reperti documentati) e che costituisce
un’affascinante vicenda culturale di una piccola valle chiusa
tra i monti. L’isolamento geografico non ha impedito che alla
tenace e solida tradizione orale, si accompagnasse frequen­
temente quella scritta e questa non mancò di seguire, anti­
cipare e comunque accompagnare la storia letteraria degli
Sloveni. Matičetov ha rilevato gli sforzi che la lingua di Resia
ha compiuto, attraverso l’opera di autori colti e non, per la
sua comunicabilità in un contesto linguistico più ampio. Sullo
scrivere in resiano, o in altra parlata, la conclusione, perciò,
è questa: secondo Matičetov è necessario mettersi d’accordo
e scrivere allo stesso modo, senza dimenticare il linguaggio
che ciascuno ha imparato sulle ginocchia della propria madre.
P olo cki m ed p o v ra tk o m v d o m o vin o
u a ta v il ob c e s ti in p o s ta l pozoren
na je z ik d o m a čin o v. S to p il je v b liž ­
n jo d o lin o R ezijo in ta m so mu v
žu p n išču p o d a rili p isa n i ka te kize m
v re z ija n š č in i, od k a te re g a so se
o h ra n ile sam o p rve s tra n i.
M a tič e to v je n a to o b še l v s e 19.
s to le tje , ko se je tu d i v R e ziji o d ra ­
žala č rk a rs k a pravda, ki je ta ko b u ­
rila d uhove na K ra n jske m .
Izred n o za n im iv je p rim e r k a te k iz ­
ma, ki ga je izdal kaplan B le d ič v
le tu 1845; ka te kize m se začenja v
b o h o rič ic i. Z ad n je s tra n i (vse h je
95) pa so n a tis n je n e v g a jic i, kar
je zg o vo re n dokaz, kako je tu d i Re­
zija , pa če p ra v z zam udo, ki jo je
tre b a p rip is a ti p re d v s e m v e lik i raz­
d a lji in p o m a n jka n ju p re vo zn ih s re d ­
ste v, s le d ila d o g a ja n je m v L ju b lja n i.
V te m o b d ob ju je
d o k u m e n to v
m nogo, p re d v s e m k a te k iz m o v , pa
tu d i nekaj s lo v a rje v , za p iso v p ra ­
v ljic in p e sm i. O s re d n je d e lo p ri
o d k riv a n ju
z n a č iln o s ti
re zija n ske
g o v o ric e pa je o p ra v il baron Baoud o u in de C o u rte n a y, ki je le ta 1873
p re u č il re z ija n s k o n a re č je in je o b ja ­
v il le ta 1890 o b sežno k n jig o , 450
s tra n i re zija n ske g a b e se d ila z d o ­
b rim n e m š k im p re vo d o m .
V o b d o b ju m ed p rv o in d ru g o s v e ­
to v n o v o jn o je m alo p isa n ih p rič e ­
va n j o re z ija n š č in i.
Pom em ben je v s e k a k o r k a te k i­
zem , ki ga je dal tis k a ti ž u p n ik Cram aro, B e n e ški S lo ve n e c, ki je bil
po sla n v R ezijo. To je p rva izvirn a
tis k a n a k n jig a v re z ija n s k e m n a re ­
č ju ; d e la ki so b ila tis k a n a p re j, so
v g la vn e m zn a n stve n e ra zp ra ve , ka­
te rih nam en je
b ilo
p re u če va n je
z n a č iln o s ti re z ija n š č in e ,
C ra m a ro
vianjò, té ka so tu w t i do­
mače tradiciune. Ano dwa
lipa lLibrina: «Rožice ziz Re­
zije», «Zverinice iz Rezije».
Ano palò driiha piisanja,
usaka sjo rta jeh, ka ta valiik a hlava powsòd prahlédaò ano študijao.
Ano sčalo an rude dila,
zatò ka an ròkou ka tuw
Rézije so ščo k a rijò rači za
nalòst ano vistarhat.
Ita k o m ii ano naša doliina samò liw čo znane, roče
naša so vilòzla won, ano
usàk lòpo viide, či an s k rb ii
za isò, od kò t so perSlé na­
še t i prve jiide, da naš kòran
to ò fes ta slovénske, ta pra­
ve, ta risne, ka sčalo an vò
horò ano sa daržti, pa či
an vò sa usiau več anoko
dan m i j ar lit na nazòt.
Ita k o pa m ii ka p r it sa­
mo spale, samò sa zbiidile,
ano rude več naš dilam ò, zis
srčen, za naša ta k u ltiirs k a
roče, za naš dum ta rozoanske.
Za ris, n ii rič liw ča za nas,
ano sa vasalimò k a rijò , pa
či marnò m ajo za pokazat.
Ma M ilk o M atičetov an
vò si zadòlou tò ka an spraveu, to v a liiko doto ka nidan
beč an plača. An n ii ukradou: usake človok an m òro
léhko vlid ò t ano m òt usò,
c e rk v i; o h ra n ilo se je le nekaj iz­
vo d o v po d o m o vih .
O s ta lo je k ro n ik a d a n a š n jih dni.
Po d ru g i s v e to v n i v o jn i je začelo
n a ra š č a ti za n im a n je za re z ija n š č in o ,
o k a te ri ne m o re b iti d vo m a , da je
s lo v e n s k o n a re č je , saj v s e b u je ne
le je z ik o v n e , am pak tu d i v s e b in s k e
e le m e n te s lo v e n s k e g a lju d s k e g a iz ­
ro č ila , na p rim e r p ra v ljic o o k ra lju
M a tja žu . S p re u č e v a n je m re z ija n š č i­
ne sta se n a jve č
u k v a rja la
p ro f.
Pavle M e rk u in sam M-ilko M a tič e ­
to v , upadalo pa je za n im a n je p ri ita ­
lija n s k ih je z ik o s lo v c ih : T ako je fu r ­
la nsko filo lo š k o d ru š tv o le ta 1951
z v e lik o p o z o rn o s tjo o b ja b ilo n e ­
k a te re d o k u m e n te , le ta 1964 pa je
v R eziji o d k rilo « s ta ro s lo v a n š č in o » ,
za p is a n je pa so si iz m is lili nove
znake, sa m o da ne bi u p o ra b ili s lo ­
v e n s k ih črk.
In ko n čn o je
M ilk o
M a tič e to v
p re d s ta v il še za d n ji d o k u m e n t, le ­
pak in v a b ilo , ki ju je d a la n a tis n iti
o b čin ska uprava ob o tv o ritv i no ­
vega k u ltu rn e g a dom a je s e n i la n ­
skega le ta . T o je p rv i «uradni» d o ­
k u m e n t v re z ija n s k e m n a re čju .
P redavanje je v z b u d ilo v e lik o z a n i­
m an je p ri š te v iln e m o b č in s tv u , med
k a te rim je b ilo
m no g o Rezijanov,
v k lju č n o z županom A n to n io m B ar­
b a rin e m . Ob koncu se je p ro f. Pa­
vel P e tric ig z a h v a lil
z a n im iv o p re d a va n je
di za d ra g o ce n o d e lo ,
v il p ri is k a n ju p is a n ih
RINGRAZIAMO
Prima che M ilko Matičetov
faccia la sua relazione sui
«documenti s c ritti resiani»,
perm ettete che dica qualco­
sa, anche a nome dei miei
concittadini, in m erito a quel­
lo che lui ha fatto per la no­
stra cultura, e che esprima
pubblicamente cosa egli rap­
presenti per noi. E' venuta la
occasione buona per farlo.
Non trovo parole adatte per
dire tutto quanto sarebbe ne­
cessario. Che M ilko scusi,
pertanto, se dirò troppo e con
parole troppo lusinghiere, e
anche se dirò poco e in mo­
do incompleto. Cercherò di
essere giusto e obiettivo.
Sono quaranta anni che e-
REZIJANSKI POZDRAV:
”Zahualimo Milka Matičetov,,
P rit anokò an bò M ilk o
M atičetov romoneu tana ta
rozoanska pusana dokuminta, naheita ka radè, na im o
usòh, da du to ò za nas isi
človok, da kohà an vò un
narédeu za našo ku lturo.
In ja n peršou ta prave čaz za
pandinat isò. Na nalažan basid za viračet usò tò ka ba
b ilo tròbò. Skuzej, M ilko , či
račon masa m uč ano masa
lòpo, ano pa či račon masa
m ajo ano masa lòpo, ano pa
či račon masa m ajo ano nò
fes prow .
To so štrede lit ka un an
d ila ta m i namen, ka an
jiiščo, w arta, rom onti, piišo, bartiw a, spravia, ano giwa kuop. Ta -mi naša jiide,
tu w Rézije, ano pa jiin do,
powsòd un an vò došou, počaso, po t i prave pòte, zis
smiho, znin asnen hlasen,
z’no va liiko dobruto, ano
k a rijò w ridnost. An -ulizou
tu w naša hiiša tu w usake
vasé, anon ustaveu jiide, ta
m lada ano ta stara, té ka
znou, ano pa ta driiha. Ano
an narédeu no va liiko dòlo,
ka nisči p rit, ano pa dopo
to če bet teško ka bo initake.
M ija rjo u pravec, užec, basid, té ka so tu w našo pra-
ka te k iz e m pa je p rv a tis k a n a k n jig a ,
ki je b ila d e ja n s k o n a m enjena R e­
z ija n o m . V e n d a r pa je po ukazu fa ­
š is tič n ih o b la s ti n is o s m e li u p o ra ­
b lja ti ne v š o li p ri v e ro u k u in ne v
zawuòka to ò za usa, ano
nina mòa m òro zabranet za
d o jte t tah tih k u ltu rk ih račih.
Ta zahualimò, M ilko ! Sa­
mò t i dužne ka rijò , ano
m uej več bomo ta zaplàtile.
Tò ka tu si narédeu, to čo
ostat za riide.
K a rije h t i Studiane so do­
lale ano rude sa skrbùo za
naša roče ta ku ltiirska . Za­
hualim ò usa. Ma té ka na
bomo m uej več zabile, man
fes račet, to so: Baudouin
de Courtenay, Ivan T rinko ,
naš a m iik ta znane ano ta
Stimane Paule M erkù, ano
t ii ta drahe ano valiike am iik
usòh rozoandu, t li M ilko .
Vii* ano sčo t i driihe
sta ulòzle, zis waša študiha ano waša dila, nuw na­
šo diišo, ano sta pokazale
svòto da du samò za prow
m ii rozoanave. Ta zahuali­
mò spét zis srčen, ano sa
troštam o ka, zis čazen, ččmò m orò t račet od tabà pa
tuw doliine.
Zahualen pa usa was, t i
ka sta organizale, t i ka maò
uòris, ano t i ka so izdò za
pošliišat, ka sta m i dale čaz
za račet isò.
Ta din 20 m arča 1981.
Aldo Madotto Čakariin
g o v o rn ik u za
in seveda t u ­
ki ga je o p ra ­
iz ro č il Rezije.
MILKO
Skupina pošlušalcev v špeterski občinski dvorani med M atičeto vo kon­
ferenco. M ed njim i številni Rezijani
LAVORO
In pericolo 8 0 0 posti di lavoro alla SAFAU
L'aggravamento della crisi finanziaria e produttiva del grup­
po SAFAU (che non è in grado di garantire il pagam ento dei
salari e la continuità d ell'a ttiv ità produttiva) ha portato com e
conseguenza im m ediata alla messa in cassa integrazione stra o r­
dinaria di tu tti i lavoratori e al mancato pagamento degli stipendi.
Q uesta situazione di grave crisi è la conseguenza delle
scelte di politica industriale e della precaria gestione d e ll’a t­
tuale proprietà, inoltre grosse responsabilità sono da attrib u ire
alla Giunta regionale e all'Associazione degli Industriali assenti
in questi mesi ad ogni intervento, non dando attuazione alj'accordo sottoscritto tra FLM Provinciale, Consiglio di Fabbrica e
Direzione Aziendale che prevedeva un piano di risanam ento sia
finanziario che produttivo.
La FLM Provinciale e i lavoratori della Safau hanno deciso
di intensificare ulterio rm ente le iniziative attuando l’assem blea
perm anente dei lavoratori di tu tti gli stabilim enti SAFAU e
chiedendo incontri urgenti con le am m inistrazioni comunali di
Udine, Pozzuolo e Cividale e l'am m inistrazione provinciale, a ffin ­
chè con i lavoratori vi sia il più ampio schieram ento di forze
politiche, sociali ed istituzionali.
G iuseppe Blasetig
MATIČETOV
gli lavora
fra di noi, parla,
scrive, interpella, raccoglie e
mette assieme. Egli è arriva­
to dappertutto a Resia, tra la
nostra gente, gradatamente,
con maniera, con intelligenza
e competenza, esprimendosi
perfettam ente nella nostra
lingua. E' entrato nelle case
di tu tti i paesi e casolari del­
la valle, e dappertutto ha po­
tuto raccogliere dalla viva vo­
ce della gente semplice quel­
lo che di essenziale e di im­
portante vive nella sua anima.
E ha fatto un lavoro imponen­
te, curato, profondo. M igliaia
di favole, di canti, di parole,
di espressioni varie, colte nel­
la tradizione locale e nei vari
dialetti resiani. E due impor­
tanti pubblicazioni: «Rožice
ziz Rezije», «Zverinice iz Re­
zije», e tanti a ltri pregevoli
lavori che non cito. E ancora
è lì a cercare, perchè mate­
riale da trovare e sviscerare
ce n'è sempre. Resia, per ciò
che gli interessa, è una m i­
niera inesauribile.
Così noi e la nostra valle
siamo divenuti
importanti,
meglio conosciuti, apprezzati,
valorizzati culturalm ente. An­
che fra di noi è nato e si è
sviluppato uno spirito nuovo,
un desiderio di sapere e di
conoscere di più, consapevoli
in numero sempre maggiore,
della nostra identità e della
nostra m atrice etnica slovena.
E anche noi ci siamo fin a l­
mente svegliati, per noi stes­
si, per tutto ciò che siamo e
rappresentiamo.
E, in verità, non c ’è cosa
S. PIETRO AL NATISONE
Riapre in aprile la Beneška
G alerija
più affascinante di questa, di
dedicarsi, con convinzione e
passione, ai problem i e alle
a ttività culturali della nostra
patria resiana.
M ilko M atičetov ha lavora­
to sodo, e dopo m olti anni di
attività e di impegno, sta rac­
cogliendo i fru tti dei suoi sa­
c rific i. Ma non ha sottratto
niente, ha cercato e trovato,
con sacrificio e competenza,
e quanto ha raccolto è salva­
to e salvaguardato. Ognuno
può accedere a quanto è de­
positato, per lo studio e la
cultura. Nessuno può avere
pregiudizi in proposito, di
nessun genere, perchè la cul­
tura non ha frontiere, e ora
uno spirito di amicizia e col­
laborazione regna non solo
fra di noi, ma anche a livello
politico dei nostri Stati e Re­
gioni.
Ti ringraziamo, M ilko, Ti
dobbiamo un debito che nes­
suno pagherà. Ciò che hai
fatto per la cultura resiana,
per noi, rimarrà per sempre.
M olti studiosi ed esperti si
interessano di noi e per quel­
lo che abbiamo appreso, ma
i più grandi sono per noi Bau­
douin de Courtenay, Ivan Trin­
ko, il nostro stim ato amico
Paolo Merkù, e tu M ilko M ati­
četov, caro amico di tu tti i
resiani.
Ringrazio gli organizzatori
ed i partecipanti a questo
convegno, per avermi dato
modo di dire queste parole e
per avermi ascoltato.
20 marzo 1981.
Aldo Madotto
š p e te r. T retja konferenca «Benečanskih kulturinh dnevov». Aldo Maciotto
iz Rezije (na levi) pozdravlja M ilka M atičeto va (na d es n i), ki je govoril
o rezijanskem pism enem izročilu. V sredi u čitelijca Lucia Costaperaria,
predstavnica študijskega centra «Nediža».
I l prossim o 18 aprile gli
a rtis ti della Benecia espor­
ranno in una m ostra collet­
tiva le lo ro u ltim e opere. Le
numerose festività religiose
e c iv ili saranno occasione
perchè la Beneška Galerija,
completamente rinnovata, os p iti un pubblico p iù nume­
roso.
La galleria di S. Pietro al
Natisone è stata restaurata
con i l personale sacrificio
degli a rtis ti associati che
hanno lavorato intere gior­
nate: un nuovo so ffitto in
pannelli di «eraclit», pareti
rivestite in juta, p ittu ra al
pavimento e nuova attrezza­
tu ra di illum inazione. I l re­
stauro conferisce ora alla
«cantina» una dignitosa ed
elegante presenza culturale
nel capoluogo delle V a lli del
Natisone.
Poziv
intelektualcev
. . .
N a d a lje v a n je s 1. s tra n i
Saverio Avveduto, Ugo At
tardi, Gaspare B a rbiellin i Amidei, Giorgio
Bassani,
Giorgio Bocca, Fioriam o Bo
dini, M argherita Boniver,
Gustavo B u ra tti (vsedržavni
pod tajnik A ID C LM ), Andrea
Cascella, Raffaele De Grada,
T u llio De Mauro, G iulio E i­
naudi, Giorgio Galli, Severi­
no Gazzelloni, Gustavo Ghedini, Natalia Ginzburg, E m i­
lio Greco, Roberto Giudicci, Renato Guttuso, Massi­
mo M ila, Eugenio Monta
le, Gabriele Mucchi, Samo
Pahor (vsedržavni ta jn ik
AIDCLM ), J iri Pelikan, B ru ­
no Pellegrino, Goffredo Petrassi, Alessandro Pizzorusso
(predsednik italjanske sku
pine za zaščito m anjšin),
M aurizio Pollini, Boris Porena, Giovanni Repossi, Carlo
Ripa di Meana, A ttilio Rossi,
Giorgio Sacerdoti, Sergio
Salvi, Leonardo Sciascia, E t­
tore Scola, G iorgio Strehler,
Fulvio Tentori, Fulvio Tomizza, Licia T o rre lli Vlad, Pao­
lo Vallorz, Aldo Visalberghi,
Roman Vlad.
Štev. 7 (175)
• NOVI MATAJUR >•
Stran 3
Voščijo vesele velikonočne praznike
Augurano buona Pasqua
OFFERTE
.
S P E C IA L I
TONNO ALL’OLIO DI OLIVA DESPAR
DETERSIVO PER LAVATRICE DESPAR
MARGARINA GRADINA
L.
580
L. 5.490
L.
360
DEODORANTE PER AMBIENTI AIR FRESH NEI TIPI
VARIANT
L. 1.390
SOLID
L.
990
STICK UP
L. 1.140
:
«DESPAR» di Terlicher Amedeo
SCRUTTO
DI
SAN
LEONARDO
TELEF.
ŽELEZNINA
FERRAMENTA
C A S A LIN G H I
H IŠ N A POSODA
MERCERIE
DROBNARIJE
DROGHERIA
DROGERIJA
CANCELLERIA - CARTOLERIA
PISARNIŠKE POTREBŠČINE
COLORI M A X MEYER
BARVE M A X
ELETTRODOMESTICI
GOSPODINJSKI
M ATERIALE ELETTRICO
ELEKTRIČNI
MEYER
-
SV.
LENART
723012
DEPOSITO
SKLADIŠČE
PIBIGAS - FRIULANAGAS
PIBIGAS
FRIULANAG AS
A RTICO LI EDILIZIA
GRADBENI
C O N C IM I - SEMENTI
GNOJILA IN SEM ENA
ATTR E ZZI AGRICOLI
KMETIJSKO
MOTOSEGHE
M O TO RN E 2AGE
M ATERIAL
ORODJE
ELEKTRIČNI STROJI
MATERIAL
46041
GianniRossi
diffusion m oda
AGRBAN
M oda giovane-moderna
Vse bančne vsluge - Menjalnica
Razpolagamo z varnostnimi skrinjicami
990
2.250
1.080
390
690
990
890
390
1.090
620
3.190
820
2.480
400
7.580
960
870
1.380
700
330
4.390
3.980
520
450
1.780
250
780
2.650
990
390
1.450
180
350
490
300
370
450
950
UOMO • DONNA
GORIZIA - G ORICA - Korzo Verdi 51
8 4 2 0 6 - 8 4 2 0 7 - 8 5 3 8 3 - Telex
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
ABBIGLIAMENTO
KMEČKA BANKA - BANCA AGBICOLA
Tel. (0481)
CARTA IGIENICA SCOTTEX
4 ROTOLI
10 ROTOLI
DADO KNOR «KS»
POLVERE PER ACQUA DA TAVOLA FRIZZINA
THE ATI «ORO»
VINI VENETI DA TAVOLA DESPAR
FORMAGGIO STARLETTE
MORTADELLA BENSON
BISCOTTI CRUMIRI «BISTEFANI»
MACEDONIA 5 FRUTTI DESPAR
RABARBARO ZUCCA
OLIO DI SEMI PILASTRO
OLIO DI OLIVA DANTE
PASTA BARILLA 0,500
DASH FUSTINO
RISO ARBARIO CURTI
RISO MAROTELLO CURTI
TONNO MARUZZELLA 1/5
GIARDINIERA SOTTACETO 4 /4
BIRRA W0HRER 2 /3 V.G.
BRANDY RENE’ BRIAND
BRANDY STOCK ORIGINAL
ACQUA SANGEMINI
MELE GOLDEN
al chilo
BANANE
al chilo
PATATE
al chilo
VINO ROSSO PASTO LIT. 2 (V.R.)
VERMOUTH MARTINI ROSSO
BISCOTTI FROLLINI PACCO FAMIGLIA
SAPONETTA PALMOLIVE BAGNO
CARTA IGIENICA 10 ROTOLI
POMODORI PELATI X 0,400
POMODORI PELATI X 4 /4
PROSCIUTTO COTTO COSCIA
l’etto
PROSCIUTTO SPALLA COTTO
MARGARINA FOGLIA D’ORO 0,200
PISELLI CIRIO BONTÀ’ 0,400
DADI STAR 20 CUBETTI
BAMBINO
ŽENSKA - MOŠKA
IN OTROŠKA
OBLAČILA
Mladostna in aodobna moda
VASTO ASSORTIMENTO JEANS:
VELIKA IZBIRA JEAN8 ZNAMK:
Fiorucci - Wrangler - Levi’s - Americanino - Spitfire acc.
ČEDAD - CIVIDALE - Corso Mazzini 3 - Tel. 731856
d:;o ;
Certificati e documenti
Pratiche automobilistiche
V ID E M - UDINE
V.le Leopardi 92
Tel. (0432) 25917
...........:.......
PU
Jilllli
I li!
Listini
Indirizzi
Elenco clienti - fornitori
Trascrizione da nastri magnetici
Fotocopie
C iclostile
Tesi di laurea
M ii
II!!!!Seznami
Naslovi
Seznam klientov - dobaviteljev
Prepis z magnetinih trakov
Fotokopije
Ciklostil
Doktorska disertacija
Priznano mednarodno
avtoprevozniško podjetje
Consulenza amministrativa
Servizio segreteria
Potrdila in dokumenti
Pratike za avtomobiliste
Upravna posvetovalnica
Pisarniške usluge
LA GORIZIANA ...
GORICA - Via D. d’Aosta, 180 - Tel. (0481) 84 845 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
Štev. 7 (175)
« NOVI MATAJUR *
Stran 4
M A R IO
A U G UR A
BUONA
PASQUA
-
M A R IO
Voščijo vesele
Augurano
VO Š Č I VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Špetar - San Pietro al Natisone
PONTE SAN QUIRINO
Tel. 727127
PICERIJA JE ODPRTA T U D I OPOLDNE
*tR O
&
fc f
«
Dario P ittioni
«
*
P
ČEDA D -CIVID ALE
V.le Libertà, 43 - Tel. 732412
Vicino terminale della ferrovia
Blizu železniškega terminala
APERTO
ANCHE
IL
LA PIZZERIA E' APERTA ANCHE A M EZZO G IO RNO
OROLOGERIA -
OREFICERIA
- OTTICA
— Parati
— Tapetni papir
— Moquettes
— Moquettes
— Piastrelle
— Keramične ploščice
— Perlinati
— Obloge
— Specchi bagno
— Ogledala za kopalnice
URBANCIGH
— Linoleum
— Linoleum
CIVIDALE - ČEDAD - Via C. Alberto, 10 - Tel. 732230
— Sanitari
— Sanitarije
— Colori
— Barve
— Edilizia
— Gradbeništvo
ODPRTO
SABATO
TUDI
V
URARNA
Coppe - Targhe sportive
Laboratorio di precisione
Agente comp. Singer
-
ZLATARNA
-
OPTIKA
Pokali - športne plakete
Laboratorij
Zastopstvo Singer
SOBOTO
IMPORT-
EXPORT-
FI0RENZ0 & C.
D
D
ZUFFERLI
R
S .N .C .
Č EMUR
sr. L
di
S. Leonardo - Sv. Lenart
Tel. 723081
È a vostra disposizione p e r:
Vam je na razpolago za :
Stru ttu re
33100
UDINE-VIDEM
34127
TRIESTE-TRST
Via Verga 44
t. 040/574243
Via Adige 27/7
t. 0432/52967
in ferro
Ringhiere - Serram enti
Železne strukture
Ograje - Okna in vrata
e a ltre lavorazioni
T e r druge izdelke
Capannoni
Hale
PREZZI M O D IC I
ZM E R N E C ENE
Lesena okna
in balkonska vrata
Vam nudi po ugodni ceni
O
il»!
(Joško - Giuseppe Cucovaz)
tani
Finestre e porte
in legno per balconi
A prezzi vantaggiosi
la udio
ŠPETER - S. PIETRO AL NATISONE - V IA R O M A , 151 - TEL. 727131
edilvalli
di D O R G N A C H RINO & C. s.n.c.
3 3 0 4 0 S. L E O N A R D O - S V . LEN A R T
er ra menta - utensileria
U D IN E - V ID E M
Magazzino/Skladišče : Čemur
Tel. 0432 - 72210
Vendita materiali per redillxla
Prodaja gradbenega materiala
“
-
Solai
Laterizi
Manufatti in cemento
Piastrelle
Sanitari
Isolanti
Caminetti
Termocaminetti
- Traverze
- Opeke, strešniki in drugo
- Cementni izdelki
- Ploščice
- Sanitarije
“ Izolacijski material
“ Kaminčki
- Termokaminčki
JU G O SLAV IA -PULFERO
ČEDAD - CIVIDALE DEL FRIULI - Viale Libertà 15/1 - Tel. (0432) 732077
MOTOSEGHE ECHO • CASTOR
MOTORNE ŽAGE - ECHO - CASTOR
COMPRESSORI FINI E CECCATO
KOMPRESORJI FINI IN CECCATO
TOSAERBA CONCORD - EDEN
KOSILNICE CONCORD - EDEN
LEVIGATRICI MAKITA E STAR
ZGLADITELJI MAKITA IN STAR
SMERIGLIATRICI - TRAPANI
SMIRNIKI IN SVEDRI
ELETTRODI ED ARTICOLI PER SALDATURA
ELETRODI IN ARTIKLI ZA SPAJKANJE
MATERIALE ELETTRICO
ELEKTRIČNI MATERIAL
TUTTO PER IL GIARDINAGGIO
VSE ZA VRTNARSTVO
VASTO ASSORTIMENTO COLORI E VERNICI
VELIKA IZBIRA BARV IN LAKOV
CASALINGHI
GOSPODINJSKI PREDMETI
SAVOGNA
C LO D IG
azzida
C IVID A LE
Štev. 7 (175)
• NOVI MATAJUR
velikonočne praznike
buona Pasqua
Stran 5
(rjeiiia
(f m/iMia ^ m J a ie à e
B^go'sf DomenteoA52
Tel. 732502
------------------------------------------------
Vendita materiale elettrico e per impianti TV
Componenti elettronici - Centraline per luci psiche - rotanti - strobo
Prodaja električnega materiala za TV naprave
Eletronski deli - Centralne naprave za psihodelične luči
'
B A R
-
■
'■
.!
'
.'V.'L.' I '
■ .................■
- ................«■
■
■
'
■
i. ■■
.
B E N E D IL
P IZ Z E R IA
"AL CAVALLINO,,
C IVID A LE-Č EDA D -Via Manzoni 14
Tel. (0432) 730614
TARCENTO - CENTA - Via Dante
Tel. (0432) 784515
di Crucil Graziano
I
ČEDAD - CIVIDALE - Borgo S. Domenico, 28 - Tel. 730742
Najboljša "PIZZA,, v Čedadu
fiiiPkrou
ilinghi
— Gospodinjski
U tensileria
— O rodje
Legnami
-
“
luH co
= 5 2 E
Colori
CIVID A LE-Č EDA D
Les
S
T
-
aparati
-B a rv e
Via Mazzini, 17
Tel. (0432) 731018
IMPRESA COSTRUZIONI EDILI SPECIALIZZATA
SPECIALIZIRANO GRADBENO PODJETJE:
INc
RIPARAZIONI ANTISISMICHE
OREFICERIA
ZLATARNA
EDILIZIA ABITATIVA
EDILIZIA INDUSTRIALE
STRINGHER
V
ČEDAD
C o rs o
- C IV ID A L E
M a z z in i
MOBILI PREDAN
34
D EL
-
Tel.
FRIULI
PROTIPOTRESNE SANACIJE
STAVBENO GRADBENIŠTVO
INDUSTRIJSKO GRADBENIŠTVO
731168
CONFEZIONI
KONFEKCIJE
S. Giovanni al Natisone (Ud)
Tel. (0432) 756278
di Predan M ario
POHIŠTVO
— Vasta esposizione
con grandiosa scelta
s.s. Udine-Trieste (dr. cesta Videm-Trst)
V I D USSI
— Velika izložba s široko izbiro
— Consulenza gratuita
di una esperta arredatrice
— Brezplačni nasveti
— Possibilità di esportazione
— Možnost izvoza
CIVIDALE - ČEDAD
Piazza Picco - Tel. 730051-730052
Dal produttore al consumatore
—
Od proizvajalca do potrošnika
Il più vasto assortimento
di carni fresche e congelate
—
Največja izbira svežega
in zmrznjenega mesa
Salumi - Surgelati • Selvaggina
—
Delikatese - Zmrznjena živila - Divjačina
Alimentari
—
Jestvine
IL MEGLIO AL MIGLIOR PREZZO
NAJBOLJŠE PO NAJBOLJŠIH CENAH
C I V I D A L E - C E D A D - P.zza al Gallo, 2 - Tel. (0432) 731135
Stran 6
. NOVI MATAJUR »
CIVIDALE
Unità sanitarie locali: buono il voto
nelle Valli del Natisone
I l 23 marzo i consiglieri
com unali hanno eletto le as­
semblee delle U nità Sanita­
rie Locali. Come è noto le
V a lli del Natisone sono in ­
serite n e ll’USL del Cividalese che comprende 15 com u­
n i di tu tta la zona. Cividale
e Manzano compresi. Le V a l­
li del T o rre sono comprese
n e ll’USL dell’Udinese e Re­
sia e la Val Canale n e ll’USL
del Gemonese.
Significativo i l voto per i
quaranta consiglieri d e ll’U
SL del Cividalese, dove, analizzando i ris u lta ti delle
elezioni per le sette liste
presenti, notiam o im a buo-
na afferm azione dei rappre­
sentanti d e ll’area slovena.
La DC, con una disponibi­
lità di circa 3500 voti, ha p o r­
tato n e ll’USL cinque
rappresentanti dei 23
eletti: Pagon Giovanni,
Jussa Lorenzo, Onesti Lo­
renzo, Simaz Luciano e Crisetig Teresa.
I l PSI elegge nelle V a lli
del Natisone C rainich G iu­
seppe, appoggiato da un vo­
to d i zona. I l PCI ha eletto,
anch’esso con voto di zona,
Golles Daniele.
Un discorso a parte per i
due e letti indipendenti, cioè
Aldo Clodig e Luigino Chicchio, espressione delle Liste
civiche d i vari comuni.
Dalle in form azio ni in no­
stro possesso sembra che
n e ll’USL entrerà, per «sur­
roga» di un eletto socialista,
anche il sindaco di S. Pietro
al Natisone, M arinig.
In questo modo g li e letti
delle V a lli del Natisone sali­
rebbero a 10. Evidentem en­
te i valligian i hanno u tiliz ­
zato bene la situazione, te­
nuto conto che avevano un
rapporto elettorale p iu tto ­
sto sfavorevole.
Ciò sarà im portate a ll’at­
to della costituzione del d i­
stretto sanitario delle V a lli
del Natisone, che avrà lo
scopo di decentrare u lte rio r­
mente i servizi medico-sani­
ta ri in favore delle nostre
popolazioni. Esempi: la co­
stituzione del poliam bulato­
rio a S. Pietro al Natisone
e i l coordinam ento dei servi­
zi di assistenza agli anziani,
di medicina preventiva, sa­
lute mentale, ecc., a cura
del distretto.
Bichova razstavljala v
Vidmu
Naivna slikarka češkega
porekla Michaela Bichova je
raztavljala v videm ski gale­
r i j i «La Loggia». V njenih
delih prikazuje zlasti nara­
vo v duhu najpristnejše
«naif» tra d icije . Nekatere
slike p rika zu je jo tu d i F urla­
n ijo . Bichova, k i biva v V id ­
m u in je članica Združenja
beneških um etnikov, je od
leta 1974 dalje predstavila
svoje slike po vsej E vropi in
prejela več nagrad in p riz ­
nanj. Razstava, k i se je p r i­
čela 21. marca, se je konča­
la 4. aprila.
A
PUBBUCATA
S O TTO
j u
i
Delo M ich aele Bichove
PROPOSITO
SUL
N.
IL
TITO LO 'M LADINSKI
Ci sono parecchi m o tivi
che spingono a rispondere
alla lettera d i P.G., provo­
cati soprattutto d a ll’analisi
dei concetti espressi a ll’in ­
terno dello scritto.
La redazione del M ladinski
Glas è ben contenta d i rice­
vere critiche e proposte da
parte dei le tto ri e lo è so­
p ra ttu tto ( ci perdoneranno i
le tto ri a d u lti!) quando que­
sti si qualificano come «gio­
vani della Benečija» e come
ta li quindi espongono i loro
p u n ti di vista sul modo in
cui la redazione del M la­
dinski Glas potrebbe o do­
vrebbe impostare il lavoro
a ll’interno d i questa pagina
quindicinale, su quali sareb­
bero g li argom enti da a f­
frontare e in che modo.
Dobbiamo dire, con tutta
sincerità, che si è cercato
sempre di tener conto degli
interessi dei giovani, espressi
attraverso interventi esterni,
cosa che il lettore stesso
avrà potuto verificare d ire t­
tamente dalla pagina, dal
momento che, nei lim iti del­
lo spazio a disposizione, si
è cercato d i «pubblicizzarli»,
d i riportare cioè le lettere
o g li a rtic o li che i giovani
hanno indirizzato alla pagi­
na; il M ladinski Glas, da par­
te sua, ha cercato sempre di
tenerne conto nella scelta
degli argom enti da trattare.
E ’ quindi da questa realtà
che siamo sempre p a rtiti: i
giovani della Benečija, i
«nostri» problem i, la realtà
in cui si vive, le scelte d ’in ­
tervento che vengono fatte
sul te rrito rio , i legami con
il te rrito rio circostante.
E ' ancora possibile a ffe r­
mare, a questo punto, come
r
fa il lettore che i giovani del­
la Benečija «... sono tentati
d i evadere da problem i im ­
pellenti... per distrarre le lo ­
ro energie con problem i di
carattere generale quali il
disarmo (argomento interes­
sante ma che il M ladinski
Glas non ha affrontato),
l ’ecologia, la disoccupazio­
ne...»?
E ' veramente possibile so­
stenere che i giovani «eva­
dono» quando si guardano
attorno alla realtà che li c ir­
conda, quando cercano di
capire «chi» sono, qual è il
loro ruolo all'intern o della
società beneciana e qual è
il ruolo stesso della Bene­
čija come te rrito rio e come
realtà?
V i è veramente un con­
fron to così diretto, ci chie­
diamo ancora, fra il ragazzo
che, seduto sul banco di
scuola, invece d i ascoltare la
lezione del professore, eva­
de sognando m ondi fantasti­
ci e coloro che «evadono
ascoltando la lezione» della
realtà stessa?
I l parlare d i «sopravviven­
za etnica» senza guardare al­
la stru ttu ra e al te rrito rio in
cui si vive, senza analizzare
i d ire tti legami che ci sono
fra l'uno e l ’altro e quanto
si condizionino reciproca­
mente è forse il vero «filoso­
fare su argom enti Univer­
sali».
Solo l ’utilizzo delle pro­
prie risorse ( possibile con la
conoscenza della realtà che
ci circonda) e Vagire da p ro ­
tagonisti, a nostro avviso,
portano alla riappropriazio­
ne del te rrito rio e quindi
d e ll’identità culturale.
N oi
siamo
pienamente
DELLA
5
DEL
LE
«
convinti che tu tti g li equi­
lib r i esistenti siano stati
sconvolti per la mancanza di
un adeguato intervento eco­
nomico sul te rrito rio che ha
provocato prim a di tu tto il
forte spopolamento, e poi,
come conseguenza, il disagio
e l'emarginazione di chi è
rimasto a vivere nella triste
realtà, fenomeni questi u lti­
m i che hanno trovato sboc­
co nell'alcoolism o, nella ne­
vrosi e, oggi, anche nella
droga.
per la Redazione del M. G.
La Responsabile
Bergnach Eddi
Štev. 7 (175)
BRESSANI A SAVOGNA:
UNA LEZIONE IN TRE PUNTI
I l sottosegretario alla pre­ tato con serenità.
almeno sperare che i tre pun­
sidenza del consiglio dei m i­
2 ) Che non bisogna lascia­ t i in cui Bressani ha con­
n is tri, on. Bressani, ha fa tto re spazio ad intolleranze le­ densato la sua lezione lasci­
visita al comune di Savogna sive della lib e rtà a ltru i.
no qualche traccia positiva
incontrandosi con i l sinda­
3)
Che i l regime democra­se non a ltro nei fu tu ri com­
co Cudrig e la giunta al com ­ tico deve consentire l ’espres­ portam enti p o litic i di Cu­
pleto.
sione e la convivenza di tu t­ drig, Chiuch e Specogna.
I l sottosegretario era ac­ te le culture nel rispetto re­ Speriamo infine, data la t r i­
compagnato dal presidente ciproco.
ste esperienza del passato,
della Com unità Montana,
Se i l problem a è im posta­ che la lezione di Bressani sia
Chiuch, e dal consigliere re­ to in questo modo, vuol d i­ riv o lta anche ai parlam enta­
gionale della DC, Specogna. re che ci sono le premesse r i del suo p a rtito e (non
A l d i là delle varie questio­ per un buon lavoro della De­ sem bri paradossale) a se
n i locali, ci pare che l ’on. mocrazia e del governo. Non stesso, affinchè ad una pre­
Bressani si sia interessato ci è dato di sapere cosa ne dica ben fatta seguano u r ­
in modo particolare alla que­ pensano invece i n o stri am­ gentemente scelte coerenti,
stione della m inoranza slo­ m in istra to ri.
quali ci si attende da una
vena. Lo desumiamo dal co­
Conosciamo invece m olto a u to rità così vicina al v e rti­
m unicato che i g io rn a li han­ da vicino le lo ro idee fin o a ce del governo.
no diffuso dopo l ’incontro. pochi g io rn i fa. Possiamo
Rusca
Esso conclude testualmente:
«Riferendosi, in particolare,
al d ib a ttito sulla m inoranza
etnica ha afferm ato che, a
suo parere, questo è un p ro ­
blema da a ffro n ta rsi con
S a v o g n a - C iv id a le
serenità, non lasciando lo
e v ic e v e r s a
spazio per intolleranze lesi­
ve della lib e rtà di ciascuno,
K ar sam bla majhana san vič krat videla dilinella convinzione che un re ­
genzo s konj goz Savodnje do Čedada.. «Savogna
gime dem ocratico deve con­
Cividale e Viceversa», je bluo napisano. An dan san
sentire l ’espressione e la
mamo uprašala: «Al puojdemo kajšan krat not a
convivenza d i cu ltu re vive
Viceversa?» «Muč, norica, m i je mama jala: Vice­
nel reciproco rispetto».
versa če reč nazaj!». Tuole m i je paršlo tu pamet
Sono opportune, a questo
kar san «Messaggero» brala tele dni.
punto, alcune considerazio­
An cajt, po uejski, so naši šindaki letal du Rim,
ni. E ’ da apprezzare p rim a
kar je kajšan venesu von tel problem od Slovienju,
d i tu tto il fa tto che una auto­
od minorance, od kulture an šuole.
rità dello stato del livello
So se prežentaval vsak s sojo bandierino tu
dell’on. sottosegretario abbia
pest dol v Palazzo Chigi s Pelizzan in testa, za reč:
realizzato un contatto d ire t­
«Mi smo talijani», an so jih pohvalil. Sada se je
to con le am m inistrazioni lo ­
vse obarnilo.
cali. Contatto tardivo, se
Ja, sa nie čude. Še gaspuodi mašavajo zvičer
vogliamo e, forse, eccessiva­
an k ris tja n i lahko mesuo tu petak jedo. Sviet se je
mente tin to di un solo colo­
popunama obarnù. A ja ben nu!
re. Pensiamo che questo di­
Sada hodijo od governa doz Rima gor po na­
fetto potrà essere facilm en­
ših vaseh. An šele teli sottosegretari na hodijo našin
te co rre tto nel prossim o fu ­
šindakan pravit: «Viedta, vi sta talijani...».
tu ro : o con un in contro con
Niente affatto, troppo facile! Pride Bressani
le am m inistrazioni o con un
gor v Savodnjo an praticam ente našemu šindaku
incontro comune dei va ri sindije: «Nu, nu, ka vas je špot, na buojtase nič, bodita
daci della zona interessata e,
žihar kar sta. Sa nie obednega grieha če po slovienperchè no, con le associazio­
sko guorità an nie obedne škode za P atrijo če Slon i c u ltu ra li slovene, direttavienje par m ieru pustimo...».
mente interessate al proble­
«Serenità, tolleranza, libertà, convivenza, rispet
ma.
to reciproco»! Kajšne lepe an olizane besiede je par
In secondo luogo voglia­
kladu tei Bressani, an Paolo M uhoru pa tuole pom o sottolineare le parole
slušu: an pinsat na vso fa d ijo , k i je nardiu, kar je
conclusive di Bressani, per
za Cicerij a firm e pruot Slovienjan pobieru gor pò
dire che siamo d’accordo
tarčm unski fari!
praticam ente su tu tto quan­
Ja, pa za šindaka so ga šele mladega nardil.
to è stato detto; e cioè:
Roéca gor Vesejà
1)
Che i l problem a della
m inoranza slovena va a ffro n ­
Decorazione militare jugoslava
concessa a cittadini italiani resilienti
nella provincia di Udine
FRA I DECORATI UNA CINQ UANTINA DELLA BENECIA
UDINE
Insediata la
commissione
gruppi etnicolinguistici
della Provinola
La com m issione gruppi etnicolinguisticl della Provincia di Udine,
il cui presidente è il consigliere
provinciale Com ini (M .F .), ha tenu­
to i giorni scorsi la sua prim a riu­
nione a carattere inform ale. Sono
stati esam inati alcuni aspetti della
problem atica d elle m inoranze con
partico lare riferim ento alla realtà
della nostra regione. Vanno segna­
late vedute tutto ra distanti fra la
DC (Berlasso) ed il PCI (Petricig).
Successivam ente una delegazione
della com m issione provinciale è
stata ricevuta In udienza conosci­
tiva dalla III com m issione regio­
nale.
A questa l consiglieri provinciali
di Udine hanno chiesto di garantire
un certo decentram ento di poteri
in m ateria di culture e lingue locali.
Presente all'incontro in Regione il
consigliere Štoka (S.Sk.).
Sabato 11 aprile alle ore 9,
n e ll’Aula Magna d e ll’Istituto
Malignani si è svolta la ceri­
monia della consegna di duecentoquarantasette
decora­
zioni al Valor M ilitare e al
M erito di Guerra della Repub­
blica Socialista Federativa di
Jugoslavia ad a ltrettanti c it­
tadini italiani, residenti nella
provincia di Udine, d istin tisi
nella guerra di Liberazione in
ogni località della Jugoslavia,
c noto in fatti, che dal settem ­
bre 1943 fino alla liberazione
furono ben 42.000 i m ilitari
italiani che in Jugoslavia
combatterono contro i nazifa­
scisti; ed è noto anche che di
essi ben 20.000 immolarono
la loro esistenza nella cruen­
ta lotta.
La consegna di tali o no rifi­
cenze, con l ’approvazione e il
compiacimento del M inistero
della Difesa e di tutto il Go­
verno Italiano, è avvenuta in
una cerimonia ufficiale, alla
quale hanno partecipato auto­
rità italiane, civ ili e m ilitari,
nonché l ’ambasciatore della
R.S.F. di Jugoslavia in Roma,
V Vidmu dobilo odlikovanja od Jugoslavije
247 borcev, med njimi nad petdeset bivših
partizanov iz Beneške Slovenije.
O tem važnem dogodku boste brali članek v
slovenščini v prihodnji številki "Novega M a­
tajurja,,.
dottor Marko Kosin ed il coi
sole generale della R.S.F. i
Jugoslavia in Trieste dotte
Stefan Cigoj.
I cittad in i italiani, che sor
stati decorati sabato 11 apr
le a Udine, sono una parte i
quei 42.000 m ilitari che m
settembre 1943 sentirono
dovere di combattere conte
i nazisti nei vari reparti de
PE.P.L.J. o nelle due divisioi
partigiane italiane che son
la «Garibaldi - Montenegro
formata dagli alpini dell
«Taurinense» e dei fanti del
«Venezia» e I' «Ita Ii a », form.
ta dai fa n ti della «Bergamo
e dai carabinieri di stanza
Spalato.
Tra i decorati di sabato 1
aprile ci sono anche quei vi
lontari che dalle Puglie, ormi
liberate, e dal Friuli, ancoi
occupato dai nazifascisti,
recarono in terra jugosla\
per combattere il comune n
mico.
Štev. 7 (175)
« NOVI MATAJUR .
Intervento del Prof. Guglielmo Cerno all’Assemblea
generale della Società Filologica Friulana
Dom enica 29 marzo ha avuto luo­
go a Udine l'Assem blea generale
della Società Filologica friulana alla
quale hanno partecipato i soci di
tutto il Friuli.
Il saluto degli Sloveni della Pro­
vincia di Udine è stato portato dal
prof. Cerno Guglielm o, presidente
del C om itato territoriale della Unio­
ne econom ico-culturale slovena e
socio della stessa Società Filologi­
ca Friulana.
Il suo intervento è stato molto
apprezzato dai convenuti e lo ri­
portiam o integralm ente.
«Voglio portare ai consoci, alla
presidenza, il saluto degli sloveni
friulani che, com e il Friuli, conser­
vano la loro identità e la vorreb­
bero salvaguardata com e patrim o­
nio ricco di tradizione, di cultura e
fonte inestim abile di vita social«,
com unitaria e linguistica.
Gli Sloveni friulani costituiscono
una società naturale che vive e si
esprim e sul territorio che va dalla
Valcanale, Resia, Valli del Torre,
a quelle del N aiison e e Judrio, co­
nosciuto in friulano com e Sclavanie e Slavia Friulana, com e Be­
neška Slovenila o Benečija o come
Slavia Italiana o Slavia Veneta.
Q uesta popolazione è stata pro­
tagonista di un suo capitolo sto­
rico, per cui la Serenissim a di Ve­
nezia le ha riconosciuto uno sta­
tus di «nazione a sè». Questi abi­
tanti furono allora chiam ati Slove­
ni veneti, quando altrove gli Sloveni
erano conosciuti col nome di «Cra-
gnolini - Kranjci». Essi appartengo­
no quindi all'area dialettale slove­
na, distinguibile nelle parlate stori­
co-naturali del Natisone, di Resia e
del Torre che, per vicende storiche
e politiche, m antengono, ora come
nei passato, a t;rezzature culturali
di livello transregionale e una certa
inform azione del sistem a linguisti­
co unificante e letterario sloveno.
Ne sono prova sia le testim onianze
reperite nei m anoscritti di Castelmonte e di Cergneu, classificati tra
i più antichi testi della letteratura
slovena, sia nelle sculture, negli a f­
freschi, sia nella produzione poeti­
ca di Trinko, Podrecca ed altri, co­
me nei moduli organizzativi della
vita e della religiosità di Stara G o­
ra
Castelm onte, del M ontesanto,
di Lussari, di Stična, di Gospa
Sveta che superavano le barriere
politiche e sociali e dialettali per
fondersi in com unità linguistica a
parlata slovena a pari dignità con
gli altri Sloveni.
Per questo i recenti tentativi di
frazionare e dividere la com uni­
tà, allo scopo di realizzare tra tta ­
menti diversificati negli spazi di
salvaguardia culturale e linguistica
o socio-economica, secondo spes­
sori voluti da altri, sono accorgi­
menti tendenti a com prim ere il flus­
so vitale della com unità stessa e
a perpetrare pregiudizi e tendenze
di dissolvim ento antisloveni, soffo­
cando nell’integrazione assim ilato
ce le preziosità linguistiche e una
precisa identità, che non è certo
solo paleoslava, nè soltanto sla­
va, com e tale confondibile con il
ceco, il polacco, il russo, l’ucraino,
il serbo, ma è slovena, che è pur
parte del mondo slavo.
Da qui si evidenzia la necessità
che la Società Filologica Friulana
attui orientam enti operativi a d ife­
sa dinam ica della coscienza dei
problem i culturali del Friuli e quin­
di della stessa Slavia Friulana e
instauri collaborazioni con gli Isti­
tuti Sloveni delle Valli per evitare
che la dignità culturale degli Slo­
veni friulani venga som mersa da
posizioni p ro to s c ie n tific h e .
Assumendosi l’idea della centra­
lità di salvaguardia dei fenom eni di
risveglio culturale, la Società non
può essere solo tesa a custodire,
ma anche prom uovere iniziative
nei vari settori, nella linguistica,
nella form azione degli operatori
culturali, nella prom ozione delle
varie attività con l’apporto delle
associazioni slovene presenti nel­
l’area. Solo così la Società realiz­
zerà lo statuto, susciterà interes­
se,
collaborazione,
scam bio
di
esperienze tra le diverse com unità
sloveno - friulane, divenendo polo
aggregante, cosciente, vivo per la
rivitalizzazione della vita linguistica
anche a parlata slovena, come del
Friuli intero.
In tale sforzo di visione rinno­
vata degli indirizzi, si dissolverà
quel disegno artificioso o del fine
nascosto, che è preso a pretesto
per lim itare il diritto naturale del
riconoscim ento e della tutela dei
cittadini italiani di lingua slovena.
Rovesciando quindi in positivo la
diffidenza, si verificherà l’analisi
dei processi reali in atto, si confi­
gurerà una visione di sviluppo del­
le capacità e delle caratteristiche
che perm etteranno, oltre alla cre­
scita sociale, civile, dem ocratica
delle genti delle Valli anche l’ac­
quisizione di una seconda lingua
com e fonte di un possibile con­
fronto ed apprezzam ento sul pia­
no socio-culturale e politico.
C ertam ente non si potranno sal­
vare le opere umane, le espressio­
ni linguistiche e le m anifestazioni
spirituali con lo spontaneism o nè
con gli accertam enti referendari o
num erici, nè verificando spessori
di autocoscienza, perchè così non
si salvano le preziose diversità cul­
turali nè le opere della spiritualità
umana, ma soltanto garantendo la
possibilità di realizzare la propria
storia, che non è contro nessuno,
nè toglie nulla a nessuno, nè può
dipendere dai livelli d ito lleran za di
certe forze o alleanze politiche,
bensì soltanto dalla dem ocrazia lin­
guistica, dalle libertà costituzionali
e dalla civiltà friulana, aperta e
sensibile al suo universo culturale.
O ra che il movimento linguisti­
co e letterario del Friuli è vivissimo,
la Società Filologica deve quindi
spingersi per ottenere risultati più
ampi, attivizzando nuovi piani di
iniziativa e progetti risanatori deli’esproprio culturale e muoversi,
sia per la problem atica friulana che
slovena, a concretare, nel principio
della dinam icità, t' più ampio so­
stegno all'esercizio di estensiva in­
terpretazione dei dettam i costitu­
zionali e delle
nuove
rich este
em ergenti dall’utenza culturale del
Friuli».
|
Iz steverjana
nam pišejo:
PREDMET: RAZPIS 11. ZAMEJSKEGA FESTIVALA
DOMAČE GLASBE
—
—
—
—
U Spietru se zida
Na te rito rju špietarskega komuna so postavli na nuoge
dve kooperative za gradnjo hiš «La Val Natisone» in «V il­
laggio Primavera». Kooperative skarbe za zgraditev c iv il­
n ih stanovanj in uživajo podpuoro novega komunskega
am iništraciona. U zadnjem cajtu je kom un sklenu dat na­
logo In š titu tu za ljudska stanovanja (Is titu to case popo­
la ri), da u kup i svjet, k i je vključen u P.E.E.P. za nove
gradnje, saj je dobiu kom un finansiranje za drugih 150
m ilijo n o v lir.
Na s lik i vidim o zidanje hiš dvjeh špietarskih koope­
rativ:
«Val Natisone» in «Villaggio Primavera».
S.K.P.D. «F.B. SEDEJ» in ANSAMBEL «L. HLEDE» pod
pokroviteljstvom občinske uprave in šTEVERJANA in
pokrajinske uprave GORICA
razpisujeta
11. zamejski festival domače glasbe, ki bo v Števerjanu 4. in 5. julija 1981.
Za ansamble veljajo naslednji pogoji:
1) Na festival se lahko prijavijo vsi slovenski za­
bavni ansambli.
2) Organizator si prevzame stroške za kosilo, veče­
rjo in prenočišče nastopajočih.
3) Komisiji, ki ju bodo sestavljali strokovnjaki in
predstavniki občinstva, bosta podelili naslednje
nagrade:
CELOVEC
4)
Veliko odlikovanje za partizanskega
borca Karla Prušnika-Gasperja
5)
C e lo v e c , 11. 3. (S IN D O K ) - Ob
p rv i o b le tn ic i s m rti zaslužnega na­
ro d n o p o litič n e g a d e la vca in p a rti­
zanskega p rv o b o rc a K arla P rušnikaG a šp erja je b ila v to re k p o p o ld n e na
g e n e ra ln e m k o n z u la tu SFRJ v C e ­
lo vcu s v e č a n o s t, na k a te ri je ju ­
g o s lo v a n s k i v e le p o s la n ik na D unaju
Novak P rib ič e v ič iz ro č il G a šp e rje vi
vd o vi T e re z iji P ru šn ik - M ir i v is o k o
o d lik o v a n je red narodne o s v o b o d it­
ve, s k a te rim je p re d s e d s tv o SFRJ
p o s m rtn o o d lik o v a lo G a šp erja «za
izre dn e za sluge v n a ro d n o o s v o b o d il­
ni v o jn i in p o m em ben p ris p e v e k v
boju za n a c io n a ln e in s o c ia ln e p ra ­
vic e k o ro š k ih S o ve n ce v v A v s triji» .
S v e č a n o s ti so se p o le g G a šp e ­
rje v ih s v o jc e v u d e le ž ili tu d i š te v iln i
v is o k i p re d s ta v n ik i, ki jih je u vo d o ­
ma p o z d ra v il g e n e ra ln i konzul M i­
lan Šam ec. M ed n jim i so b ili p re d ­
se d n ik RK SZDL S lo v e n ije M itja
R ib ič ič , čla n iz v rš n e g a s v e ta SRS
J e rn e j Jan, p re d s e d n ik s k u p š č in s k e
k o m is ije za m e d n a ro d n o s o d e lo v a ­
n je Bojan Lubej, p o d p re d s e d n ik ZZB
NOB S lo v e n ije iBogo G orjan, p re d ­
se d n ik od b ora k o ro š k ih p a rtiz a n o v
v L ju b lja n i Pavle Z a u c e r-M a tja ž , v o ­
d iln i p re d s ta v n ik i o s re d n jih o rg a n i­
za cij k o ro š k ih S lo v e n c e v te r Z veze
k o ro š k ih p a rtiz a n o v in a v ts rijs k ih
o d p o rn iš k ih o rg a n iz a c ij.
N ovak P rib ič e v ič je ob iz ro č itv i
o d lik o v a n ja v to p lih besedah o ris a l
lik in o s e b n o s t
K arla
P rušnikaG a šp erja in p o d č rta l n je g o vo zav­
z e to s t za narodne in so c ia ln e p ra ­
vice lju d s tv a , p re d v s e m pa tu d i n je ­
gov d o p rin o s v b o rb i p ro ti n a c is tič ­
nem u o k u p a to rju , ki je b il h k ra ti p r i­
sp e ve k za p o n o vn o v z p o s ta v ite v re ­
p u b lik e A v ts rije . G a šp erje va vdova
M ira je v s v o ji zahvali za o d lik o v a ­
nje d e jala, da bi G a šp er v ta ke m
p rim e ru g o to v o re k e l: skupaj sm o
se b o rili in d e la li, vse m sku p a j gre
tu d i p rizna n je .
S. PIETRO AL NATISONE
II P.C.I. sui referendum
Venerdì 3 aprile a S. Pie­
tro al Natisone le sezioni del
P.C.I. delle V a lli del N a ti­
sene hanno organizzato un
pubblico incontro sul tema:
«II voto ai prossim i referen­
dum». I l relatore, G iulio
D’Andrea ha m otivato, in
particolare, il doppio «no»
del P.C.I. sui referendum
che intendono
apportare
m odifiche alla legge 194 sul­
l ’interruzione volontaria e
m otivata della gravidanza.
ANSAMBLOM NARODNO
ZABAVNE GLASBE
SLOVENIJE - KOROŠKE
IN ZAMEJSTVA
ČASOPISNIM UREDNIŠTVOM
RADIJSKIM POSTAJAM
6)
7)
8)
9)
10)
1) Nagrada za najboljšo melodijo ter
trofej ansambla «L. HLEDE»
L. 180.000
2) Nagrada za najboljšo izvedbo
L. 150.000
3) Najboljši zamejski ansambel
L. 120.000
4) Nagrada za najboljše besedilo
L. 80.000
5) Nagrada občinstva
L. 80.000
Komisiji bosta tako sestavljeni:
a) komisija za ocenjevanje besedil,
b) komisija za ocenjevanje glasbe.
Skladbi, ki ju bodo izvajali ansambli, morata biti
izvirni ter prvič izvedeni na festivalu v Števerjanu.
Prijave se sprejemajo najkasneje do 30. aprile '81
na sledeči naslov:
34070 ŠTEVERJAN - S. FLORIANO DEL COLLIO
(Gorizia - Italy)
S.K.P.D. (F.B. SEDEJ» - Ans. «L. HLEDE»
Trg Svobode, 6
V prijavi morajo biti navedeni naslednji podatki:
ime, priimek, datum rojstva, sedanje bivališče vo­
dje in članov ansambla.
V dvojezičnem vzorcu, ki se prilaga v treh izvodih,
pa morajo biti navedeni naslednji podatki:
ime in priimek, kraj rojstva, datum rojstva, ter
sedanje bivališče vodje in članov ansambla.
PODATKI MORAJO BITI TOČNI IN ČITLJIVI.
Ansambli so dolžni poslati:
1) notno gradivo v enem izvodu,
2) tekst besedil,
3) izpopolnjeno priloženo tiskovino «prijava» v
dveh izvodih,
4) fotografijo ansambla,
5) dvojezično tiskovino v treh izvodih.
Ansambli so dolžni sporočiti organizatorjema vsa­
ko spremembo v ansamblu (bivališče, sprememba
članov v ansamblu, i.t.d.),
Ansambli morajo dopustiti morebitno snemanje
RAI TV.
ZA S.K.P.D. «F.B. SEDEJ»
(Predsednik: Simon KOMJANC)
ZA ANSAMBEL «L. HLEDE»
(Vodja: Pojze HLEDE)
Stran 7
Valnatisone - Giovanissim i
S. PIETRO AL N A TIS O N E
Consultazione del P.C.I.
su ricostruzione e sviluppo
Nel quadro delle consulta­ delle iniziative economiche
zioni per la nuova proposta p ro p rio ai fin i del supera­
di legge per la ricostruzione mento degli s q u ilib ri pre­
in F riu li promosse dal Par­ senti e della tendenza allo
tito Comunista Italiano, l ’on. abbandono della montagna
Colomba, deputato al Parla­ e alTemigrazione. T u tto ciò
mento e il consigliere regio­ potrà essere possibile con
nale Simsig, hanno parteci­ program m i in teg ra ti indu­
pato lunedì 30 marzo ad una stria-artigianato ed agricol­
assemblea pubblica a S. Pie­ tu ra e, soprattutto, accom­
tro al Natisone.
pagnando alla ricostruzione
L ’iniziativa del P.C.I., ten­ i program m i di edilizia po­
dente a garantire i finanzia­ polare e pubblica per le fa­
m enti per la ricostruzione m iglie a basso reddito, per
definitiva dei paesi terrem o­ i giovani e per gli em igrati
ta ti e alla promozione dello che volessero tornare.
sviluppo delle aree depresse
Per la ricostruzione vera
e m arginali, è stata raccolta e propria? Si tra tta di inse­
da num erosi a m m in istra to ri rire una proposta di rifin a n ­
com unali ed operatori eco­ ziamento della legge nazio­
nom ici delle V a lli del Nati- nale del 1976 in un contesto
sone, che sono intervenuti legislativo generale, per il
nel d ib a ttito con interessan­ quale i l P.C.I. propone una
t i osservazioni alla proposta soluzione un ita ria di tu tte
comunista. Questa, illu stra ta le forze politiche.
daH’assessore comunale di
S. Pietro al Natisone, Elasetig, si articola in sette pu n ti RESIA
che vanno dal passaggio dei
beni am bientali e c u ltu ra li D ifficoltà da parte
(ce n tri sto ric i) alle compe­ dell’ENEL
tenze regionali, ad esenzioni
fiscali ed agevolazioni cre­ per la cooperativa
ditizie, dallo snellimento di di Stolvizza
procedure catastali, ai finan­
ziamenti delle a ttività eco­
L’ENEL crea ostacoli all’attuazio­
ne delle iniziative econom iche nel
nomiche e produttive.
Nel corso del d ib a ttito è campo dell'agricoltura della coope­
di Resia «Ta rozina dolina».
emerso, fra gli a ltri, il p ro ­ rativa
Se è vero che l’azienda elettrica
blema del ruolo degli enti esige la costruzione di una grande
locali e soprattutto delle cabina di diciotto metri di altezza
Comunità Montane. L ’ on. per alim entare il progettato essicatoio per il fieno ed i foraggi, la
Colomba e i l consigliere
risposta dovrebbe essere afferm ati­
Simsig hanno chiarito la po­ va. La cooperativa di Resia è una
sizione del P.C.I., che è quel­ istituzione che sta conferm ando la
la di confermare alle Comu­ validità della sua opera per risol­
nità il com pito d i elaborare vere l’econom ia e per indicare al­
all'em igrazione, utilizzan­
piani di sviluppo del p ro ­ ternative
do terreni affittati da privati coope­
p rio te rrito rio , rifere ndoli ratori.
Q uaglia, anim atore della coope­
alle varie a ttività p ro d u tti­
ve, in d u stria li, artigiane, a- rativa, sostiene che questa non è
in grado di investire una somma
gricole e dei servizi.
così elevata (una ventina di m ilio­
L ’assemblea d i San Pie­ ni?) per la cabina e ritiene suffi­
tro al Natisone ha so tto li­ ciente una cabina «a palo» che
neato quindi, soprattutto l’ENEL di Udine non vuole utiliz­
nei num erosi interventi (Ma- zare.
I dirigenti della cooperativa han­
rinig, B attooletti, Petricig, no inform ato della questione il co­
Roberto Jussa, Crisetig, T ro ­ mune, che si farà parte in causa
pina, Flebus, Pietro Zuanel- presso le autorità perchè i corag­
la, Roberto V e ntu rini, Qua- giosi piani d ella «Ta rožina dolina /
Valle dei fiori» possano svilup­
lizza e Paolo P etricig), l ’im ­ La
parsi sem pre di più in favore della
portanza del decentramento popolazione della vallata.
gianm
exjJoarte bari 24-29 marzo 1981
padiglione n" 10, stand dal 228 al 233
ref, galleria srtespìga - v. della spiga 38 - mi • tel. 02-794849
Stran 8
. NOVI MATAJUR ■
Su p sta via bisogna conflouare
Le università di Trieste e
d i Lubiana intrattengono da
parecchio tempo orm ai rap­
p o rti di fa ttiva e proficua
collaborazione specie per
quanto riguarda le facoltà
d i lettere e filosofia dell'uria
e la facoltà d i filo sofia del­
l ’altra con scambi di in fo r­
mazioni, esperienze, inse­
gnanti, l'organizzazione di
conferenze su argom enti di
interesse comune.
Questa collaborazione, è
bene sottolinearlo, ha un si­
gnificato che supera il nor­
male rapporto esistente tra
due università site in due
S tati diversi, sia per la pre­
senza m olto rilevante di stu­
denti appartenenti alla m ino­
ranza nazionale slovena del­
la regione nell’ateneo trie s ti­
no, sia per la particolare
condizione di co n flitto e di
d iffic ile convivenza specifica
per questa parte d'Europa e
che deve essere superata in
tu tti i m odi per arrivare alle
più ampie intese possibili in
tu tti i campi.
In questo contesto eli col­
laborazione a tu tti i livelli,
si colloca un interessante
convegno di studi «La Vene­
zia G iulia dal 1920 al '30»,
tenutosi a Trieste il giorno
20 ottobre 1980 ed a Capo­
distria il giorno dopo e vol­
to ad analizzare ed appro­
fondire, in una visione nuo­
va e più obiettiva, vari aspet­
ti del periodo p a rticolar­
mente d iffic ile per g li Slove­
ni ed i Croati d e ll’allora Ve­
nezia Giulia, ma anche per
g li Ita lia n i democratici, tra
la fine della prim a guerra
mondiale e la fucilazione
dei m a rtiri di Bazovica nel
1930. I l fatto stesso d i avere
organizzato il convegno in
due città a cavallo del confi­
ne, Trieste in Ita lia e Capo­
distria in Jugoslavia, a rric ­
chite la prim a dalla presen­
za della minoranza slovena e
la seconda da quella italiana,
è significativa e denota un’a­
pertura nuova che purtroppo
però, non è riscontrabile a l­
trove, ed in prim o luogo nel­
le estreme d iffic o ltà e lu n ­
gaggini con cui procede
l ’ite r per arrivare ad una
legge globale di tutela del­
la minoranza nazionale slo-
Intervento di Giordano Micheiizza
al Convegno Nazionale ‘Le minoranze
linguistiche in Italia,, svoltosi a Udine
il 31-1 e 1-2-81
Non ho potuto elaborare com ­
piutam ente il mio intervento. Per­
ciò parlerò un poco allo sbraccio,
servendom i di frettolosi appunti.
Desidero innanzitutto p ortare a
questo Convegno il saluto dell'A m ­
m inistrazione C om unale di Taipana
attu alm ente rappresentata da una
Lista Civica che ha sostituito con
le ultim e elezioni l'arretrato , decen­
nale potere della De locale.
La p recedente Am m inistrazione,
in risposta ad un form ulario di do­
m ande richiesto d all’allora Presi­
dente del Consiglio A ndreotti, ave­
va votato in Consiglio Com unale un
docum ento ispirato da una «veli­
na» partitica, contenente notevoli,
am bigue •
fuorviam i inesattezze
circa la realtà etnico-culturale del
nostro com une abitato totalm ente
da popolazioni di etnia slovena.
L’attu ale A m m inistrazione Comu
naie, con apposito ordine del gior­
no votato all'unanim ità, ha rim esso
le cose a posto correggendo le
inesattezze, chiarendo le am biguità,
definendo in m aniera chiara e pre­
cisa la natura, il volto e lo spirito
dei nostri paesi.
Tutto questo è stato fatto per
am ore di verità oltre che per un
elem entare rispetto di noi stessi;
delle nostre popolazioni, dei nostri
antenati.
Q uesto docum ento ha avuto am ­
pia risonanza sulla stam pa e ad
esso rim ando.
Fatta questa doverosa com unica­
zione dirò che il tem a del mio in­
tervento potrebbe così enunciarsi:
essere e sentirsi m inoranza.
Per chi non è ciecam ente d eter­
m inista, alla m aniera di certo ar­
caico positivismo, dovrebbe appa
rire norm ale l’afferm azione che il
futuro degli anim ali è nel loro pas­
sato m entre il futuro degli uomini
è nella loro libertà, intesa nella
possibilità e capacità di progettarlo.
Fiducia
quindi
nell’intelligenza
umana, nella sua capacità di pre­
visione, di organizzazione, di realiz­
zazione. M a fiducia anche, si badi
bene, nella capacità um ana, anche
a livello di massa, di discernere il
grano dall'erba cattiva, di separare
le scorie dal m etallo fino, di ve­
dere la verità e la m enzonia, di sen­
tire la falsità e la sincerità.
E ’ su questa fiducia che deve
basarsi ogni possibile im pegno e
discorso culturale.
Diceva un grande poeta che egli
si affidava al cuore caldo e sicuro
del popolo. M a non penso che, così
dicendo, avesse in m ente solo il
dato em otivo e passionale d elle
reazioni popolari. Penso invece che,
pur essendo la poesia essenzial­
m ente pertinente al sentim ento,
egli avesse anche presente l'antica
e persistente saggezza popolare
che attiene indubbiam ente alla sfe­
ra della razionalità.
L'uom o di cultura im pegnato, o
com e si dice oggi con infelice
espressione che avverto in qualche
modo riduttiva, l'operatore cultura­
le, deve possedere questa fiducia
nella capacità di com prensione del­
la gente. Quando la gente non
com prende l'uom o di cultura, que­
sti deve ricercare dentro di sè l’er­
rore.
L’errore si troverà nei valori pro­
pugnati, nell'Im postazione generale,
nel m etodo seguito, nel linguaggio
adoperato, nella inadeguatezza dei
mezzi adoperati, nella inopportunità
del tem po prescelto, ma non mai
nella m ente dei d estinatari del
messaggio.
In questo contesto si colloca
quell'onestà ed um iltà intellettuale
di cui spesso si sente parlare.
M a veniam o al problem a d ell'es­
sere e dei sentirsi minoranza.
M inoranza, diversità, a l t e r i t à ,
estraneità, sono term ini che la cul­
tura deve costantem ente sforzarsi
di p resentare nella loro connotazio­
ne negativa, nel loro pericolo di
essere sentiti a livello esistenziale
com e elem enti disgreganti ed alie­
nanti.
Bisogna fare in modo che nes­
suno si senta m inoranza anche se
num ericam ente lo è.
E i mezzi, le vie giuridiche ed
istituzionali, sono stati qui indicati
in m aniera dotta ed indubbiam en­
te docum entata
soprattutto dali'on. Paola G aiotti di Biase.
M a una cosa a m e sem bra im ­
portante: fare in modo che i prin­
cipi che qui sono stati enunciati
si diffondano a livello di massa, di
generale
consapevolezza.
Perchè
se anche ottenessim o delle leggi
che soddisfino tutte le istanze na­
te da questo problem a, rischierem mo di calare una norma giuridica
avanzata in un contesto culturale
arretrato: cucirem m o un vestito
inadeguato alla persona che do­
vrebbe indossarlo.
Non si farà dell’«accadem ism o
im potente» soltanto se i principi ai
quali ci rifacciam o diventeranno
patrim onio com une vissuto esisten­
zialm ente da tutto un popolo.
Soltanto così avrem o contribuito
ad elim inare quell'interiore scissio­
ne, quei «rischi regressivi» che mi­
nacciano «gli sconfitti dei tra tta ti
che definiscono le frontiere».
Perciò questi principi devono
assum ere lo spessore, l'indicenza,
direi quasi il peso di un pregiu­
dizio popolare.
Solo se questo accadrà gli uomi­
ni di cultura potranno dire di aver
com piuto il proprio dovere.
Del resto questo è un lavoro di
elevazione culturale che porta ad
una sem pre m aggiore unione tra
i popoli.
Diceva T. de Chardin:
qui m onte converge».
G iordano
«Fout ce
M icheiizza
vena della regione, presup­
posto per la soluzione di
tu tti i problem i ancora aper­
ti degli Sloveni in Italia. T ut­
tavia, ripetiamo, anche que­
sti fa tti sono significa tivi e
vanno tenuti nel debito con­
to, nel quadro del nuovo
sp irito di Osimo. In o ltre il
fa tto di voler rileggere c r i­
ticamente
pagine
ancora
scottanti della storia appena
passata, è indice d i uno sfor­
zo serio per superare quelle
incomprensioni e quelle ten­
sioni che tu tto ra esistono.
I l prim o giorno del con­
vegno si è svolto, come ab­
biamo detto, a Trieste e vi
hanno partecipato, oltre agli
a ltri, due studiosi veramente
im portanti: E lio Apih da
parte dell’università di L u ­
biana, tratteggiando il prim o
un’analisi del Trattato di
Rapallo che delim itò i con­
fin i tra l'Ita lia e la Jugosla­
via dopo la prim a guerra
mondiale e la secondagli in ­
dirizzi p o litic i degli Sloveni
e dei Croati sotto l'occupa­
zione italiana e l'a ttiv ità de­
gli em igranti sloveni e croati
in Jugoslavia ed a ll’estero. Si
è parlato inoltre dei rappor­
ti tra Ita lia e Jugoslavia dal
1920 al 1929 da parte del
prof. A n drija M itrovič di
Lubiana e dei rappo rti tra
Ita lia n i e Sloveni fino a ll'in ­
cendio del «Balkan», centro
culturale e sociale degli Slo­
veni di Trieste, incendio ap­
piccato dai fascisti con la
connivenza delle autorità,
nel 1920, da parte del prof.
Giorgio Negrelli di Trieste.
I l giorno seguente, il con­
vegno è proseguito a Capo­
distria trattando la questio­
ne di Fiume, il movimento
operaio a Trieste, l'uccisione
dei quattro Sloveni di T rie ­
99
Štev. 7 (175)
ste Ferdo Bidovec, Franc Ma­
rušič, Zvon im ir M iloš e Ve­
koslav Valenčič, avvenuta
esattamente 50 anni fa, nel
1930 che si può considerare
la data d’inizio del movimen­
to d i massa per la liberazio­
ne delle terre dell'Isontino,
dell’Is tria e delle altre zo­
ne occupate, dal giogo fasci­
sta. Quest’ultim a relazione è
stata presentata dal prof.
Jože Pirjevec di Trieste, stu­
dioso giovane, ma già a ffe r­
mata personalità di punta
della vita culturale della m i­
noranza slovena della regio­
ne, autore di varie pubblica­
zioni e numerosi studi e r i­
cerche, incaricato di Storia
dell’Europa orientale presso
la Facoltà di Scienze p o liti­
che d i Pisa e professore di
Storia dei Paesi Slavi a ll’u n i­
versità di Trieste.
Laureatosi a Pisa ed a Lu
biana, Pirjevec rappresenta
quasi il simbolo d e ll'intellet­
tuale m inoritario, padrone
alla perfezione di due lin ­
gue, due civiltà e due modi
di essere e d i vedere.
Sono seguite altre relazio­
ni sulle linee d ’azione del
clero sloveno nelle nostre
terre, sempre in difesa della
dignità dell'uomo e quindi
dello Sloveno o del Croato
oppressi, sul fascismo in
Is tria e sulle vicende della
Repubblica di Albona o Labinska republika nelTIstria
centrale, dopo la prim a guer­
ra mondiale, quando i m ina­
to ri in arm i si opposero ai
fascisti e presero il potere
per qualche settimana.
I l convegno si è concluso
con un approfondito ed am­
pio d ib a ttito diretto dal dr.
Joža Vilfan, delegato perma­
nente della vicina repubbli­
ca alle Nazioni Unite in pas­
sato ed ora alto funzionario
del Parlamento del vicino
Paese.
Njekšan, ki ga je videu
takuo sedjet, je jau za sm jeh, da ga je vargla
žena u sm eti, pa ni takua. Fetar (P ietro Jussig) je teu na tole vižo proteštat
pruoti zbjeranju sm eti u centru škrutovega. Al je rjes, da ni kajšnega buj
parm jernega prostora?
Po tej poti
je treba nadaljevati
Filozofska fakulteta Uni­
verze Edvarda Kardelja v
L ju b lja n i in Fakulteta za f i ­
lozofijo in književnost tržaš­
ke univerze imata že d a lj ča­
sa tesne medsebojne stike na
raznih področjih skupnega
interesa.
To
sodelovanje
predstavlja nekaj več, kot
so ru tin ski odnosi, ki obsta­
ja jo med univerzami, k i de­
lu jejo v sosednjih državah,
bodisi zaradi pomembne pri-
Berite
in širite
Novi Matajur
M arino Vertovec
Biti in čutiti se manjšina,,
Poseg predstavnika tipanske občine na nedavnem zasedanju
o jezikovnih skupnostih v Vidmu
Na zasedanju o jezikovnih
skupnostih v Ita liji, ki je b i­
lo v Vidm u 31. januarja in
1. februarja letos, je sprego­
v o ril tudi odbornik za k u ltu ­
ro p ri občini Tipana G iorda­
no Micheiizza. Čeprav z za­
mudo, v celoti objavljam o
njegov poseg, ki je glede na
stvarnost te beneško-slovenske občine nadvse aktualen.
Sedanjo občinsko upravo
v Tipani vodi krajevna lista,
ki je na zadnjih volitvah za­
menjala nazadnjaško 30-letno oblast krajevne KD. P rej­
šnja uprava je v odgovor na
form ular, ki ga je naslovil ta­
kra tn i predsednik vlade An­
dreotti, v občinskem svetu
izglasovala dokument, ki ga
je navdihovalo politično «pri­
poročilo». Ta dokument je
vseboval znatne, dvoumne in
v zmoto zavajajoče netočno­
sti glede etnično - kulturne
stvarnosti naše občine, v ka­
teri živi izključno prebivalst­
vo slovenske narodnosti. Se­
danja občinska uprava je z
resolucijo, k i smo jo sogla­
sno sprejeli, popravila nepra­
vilnosti, pojasnila dvoumno­
sti in s tem na jasen in odlo­
čen način definirala naravo,
obličje in duha naših vasi.
Vse to smo naredili zato, ker
smo resnicoljubni in ker spo­
štujemo sami sebe, svoje pre­
bivalstvo in svoje prednike.
O tem dokumentu je tisk ob­
širno poročal in se zato k
njemu ne bom vračal.
Po tem obveznem sporoči­
lu naj povem, da bi temo
svojega posega tako oprede­
lil: b iti in č u titi se manjšina.
Znana je trditev, da je bo­
dočnost človeka v njegovi
svobodi in v možnosti, da to
bodočnost sam načrtuje. Zau­
pati je treba to re j človekove­
mu razumu, njegovi predvi­
d ljivo sti, možnosti organiza­
cije in realizacije, vendar je
treba tudi zaupati sposobno­
sti človeka, da loči žito od
plevela, odpadke od žlahtne
kovine, da uvidi resnico in
laž, da občuti odkritosrčnost
in hinavščino. In prav to zau­
panje je osnova za vsako ob­
vezo in razpravo na področju
kulture.
Neki velik pesnik je dejal,
da se prepušča toplemu in
zanesljivemu srcu ljudstva.
M islim , da s tem ni govoril
samo o em otivnih in čustve­
nih reakcijah ljudstva, am­
pak da je, poezija osnovana
predvsem na čustvih, m islil
tudi na staro modrost, ki je
osnovana na racionalnosti,
človek, k i je angažiran na
kulturnem področju, ali, k u l­
tu rn i operater, kot mu pra­
vijo z zelo neposrečenim iz­
razom, mora zaupati v razu­
mevanje lju d i. Kadar ga lju ­
dje ne razumejo, mora iskati
napako v sebi. Našel jo bo v
načinu, kako rastavlja pro­
blematiko, v jeziku, k i ga uporablja, v neprim ernosti
sredstev, s katerim i razpola­
ga, v slabi iz b iri časa, n iko li
pa ga ne bo našel v možganih
tistih, katerim je njegovo de­
lo namenjeno. To je pošte­
nost in skromnost intelek­
tualca, o katerem tako pogo­
sto govorimo.
Vendar preidim o k vpraša­
nju «biti in č u titi se m anjši­
na». Manjšina, različnost,
drugačnost so izrazi, k i jih
mora kultura vedno predsta­
v iti v negativni luči, upošte­
vati mora neavrnost, da se ob
teh izrazih človek čuti odtu­
jen a li razdvojen. Treba si je
prizadevati, da se nihče ne bo
č u til «manjšina», pa čeprav
to številčno je. Na tem zase­
danju smo slišali, katera so
sredstva, pravne in istitucionalne poti, da to dosežemo.
Zdi se m i pa zelo pomemb­
no, da se predvsem p o tru d i­
mo, da se ta načela razširijo,
da se bodo teh vprašanj vsi
zavedali. K a jti četudi bi do­
segli take zakone, ki bi za­
d o v o ljili vse, k i jih ta pro­
blem prizadene, bi tvegali,
da bi sprejeli napredno prav­
no določilo v zaostalem k u l­
turnem kontekstu. Sešili bi
obleko, k i bi ne bila p rim e r­
na človeku, k i bi jo m oral no­
siti.
Samo če bodo postala na­
čela, na katera se sklicuje­
mo, skupno bogastvo vsega
naroda, ne bodo naše besede
brezuspešna akademija. Sa­
mo tako bomo pripom ogli k
odpravi notranje razdvojitve, tistih tveganj, k i ogrožajo
«poražence vseh
sporazu­
mov, kje r se določajo meje».
Ta načela m orajo zato zadob iti pomen, rekel bi celo te­
žo splošnosti. Samo če bo
do tega prišlo, bodo «ljudje
kulture» lahko rekli, da so
izp o ln ili svojo dolžnost.
sotnosti študentov, pripa dni­
kov slovenske narodne m anj­
šine, ki tu študirajo, bodisi
zaradi zgodovine polpretekle
dobe, ki je bilo prav to ob­
močje eno kriznih žarišč v
Evropi. Danes je vse to m i­
mo in prav v novem ozračju,
ki je zdaj značilno za naše
kraje, je bilo mogoče organi­
zira ti študjisko srečanje na
temo: «Julijska K ra jin a med
920 in 1930», ki je potekalo
20 oktobra 1980 v Trstu in
naslednjega dne v Kopru, ob
navzočnosti vidnih sloven­
skih in italijanskih zgodovi­
narjev in politologov. Namen
srečanja je bilo v tem, da bi
poglobljeno in kritično ana­
liz ira li eno grozno dobo za
Slovence in Hrvate v okup i­
ranih te rito rjih takratne Ju­
lijske krajine v času, ki gre
od zaključka prve svetovne
vojne do ustrelitve bazovi­
ških junakov. Dejstvo samo,
da je srečanje potekalo v
dveh mestih ob m eji, v Trstu
in Kopru, kje r živita dve ma­
njšini, je značilno z.a novo
mišljenje, k i počasi prodira
v naši deželi, čeprav moramo
še enkrat podčrtati poča­
snost, s katero nadaljujejo s
priprav j a ln im i deli za do­
končno odobritev zakona o
globalni zaščiti manjšine.
Prvi dan srečanja je pote­
kal v Trstu z udeležbo dveh
italijanskih in dveh sloven­
skih univerzitetnih profeso­
rjev, ki so govorili o Rapal­
ski Pogodbi, o političnem de­
lovanju Slovencev in H rva­
tov pod Ita lijo , ter o delova­
nju slovenske in hrvatske
prim orske emigracije v Jugo­
s la v iji in v tu jin i, o odnosih
med Ita lijo in Jugoslavijo ter
o požigu «Balkana» v Trstu.
Naslednjega dne, se je sreča­
nje preselilo v Koper, kje r so
slovenski izvedenci govo rili o
reškem vprašanju, o delav­
skem gibanju v Trstu in o
u stre litvi bazoviških ju na­
kov, ki je b il p rv i klic za boj
p ro ti okupatorju. Ta referat
je imel dr. Jože Pirjevec,
mlad univerzitetni profesor
v Pisi in v Trstu in eden n a j­
vidnejših slovenskih k u ltu r­
nih delavcev naše dežele, sko­
ra j sim bol manjšinskega in ­
telektualca, ki intenzivno ži­
vi kulturno življenje m atič­
ne domovine in države, v ka­
teri živi. S ledili so še drugi
referati o delovanju sloven­
skih zavednih duhovnikov v
p rid Slovencev in Hrvatov
pod tu jo oblastjo, o fašizmu
in Is tr i in o Labinski repu­
b liki, ter na koncu še poglo­
bljena debata, k i jo je vodil
dr. Joža Vilfan, vodja dele­
gatov Slovenije v zveznem
zboru skupščine sosedne d r­
žave.
M arino Vertovec
Štev. 7 (175)
ŠPETER
Ustanovljene 4 skupine gasil­
cev (squadre an tin cen d io)
S pjetarski kam un je biu
u zimskem in u zgodnjem
zmjeraj podvaržen, posebno
pomladanskem cajtu, poža­
rom, ognjam po hostjeh in
senožetih. Ogin je djelu do
sada zm jeraj veliko škodo,
saj je znano, da im ajo naši
kum etje največ zaslužka in
dobička od hosti, od darvi
in lesa.
Zatuo je pametno nardila
nova kom unska am iništracion, da je sparjela pobude
šindaka M ariniča in ašešorja za kum etijstvo Renata
Qualizza, za ustanovit volontarne skupine gasilcev ( squa­
dre volontarie anti incen­
dio ) na podlagi deželnega le­
ča štev. 8/77.
Do sada je kam un postavu na nuoge 4 škuadre, ka­
te rih imena so pošjali na
Išpetorat za hosti. Tle so
n jih imena in vasi iz kate­
rih so doma.
Parva skupina za vasi Klenje in Ažlo:
M arinig M arcello ( načel­
n ik skupine - caposquadra)
tel. 727092, Bevilacqua Sil­
vano, Osgnach Paolo, Corredig Renato, M arinig Paolo,
Sdraulig Guglielmo, Sdraulig Giordano, Vogrig Loren­
zo, Vogrig Giovanni, Ventu­
r in i Romeo, V isentini An­
drea in V e n tu rin i Elia.
« NOVI MATAJUR •
setig Carlo, Jussa Roberto,
Pinatto Andrea, S ittaro E lio
in Dorbolò Danilo.
Po ustanovitvi teh gasil­
skih skupin namerava ka­
rminska am iništracion p ro ­
fesionalno p a rp ra viti in usposobiti tele gasilce s po­
sebnimi korši in bo zatuo
prosila ko n trib u te region na
podlagi deželnega zakona
štev. 8 od 18-2-1977.
T isti, k i im ajo dobro vo­
ljo, se lahko še upišejo, ker
je upisovanje odparto. Takuo postanejo skupine še
b u j velike in močne. Tale
iniciativa je rjes hvale u rjedna.
*
*
*
U čedajskem šp ita lu je um aru u petak 27. marca Feliciano Fulla (Felic) iz naše
vasi. Im eu je 79 lje t. Um aru
je po osmih dneh, od kar ga
je bluo doletjelo.
R a jnik Fulla je b iu poz­
nan po usjeh naših dolinah,
posebno od študentu, saj je
imeu blizu m agistralne in
srednje šuole k a rto le rijo in
b u kva rijo (lib re rio ), kar so
študentje potrebovali. R a j­
n ik Fulla je parvi začeu p ro ­
dajat «Novi M atajur» u na­
ših dolinah. O hra nili ga bo­
mo u lje p im spominu, d ru ­
žini in žlahti naj gre naša
tolažba.
BARNAS
Na svojem domu u Barnasu je um arla M aria Ceci­
lia Qualizza, udova Costaperaria. Bla je bardka mama
in p rid n a gospodinja.
N je pogreb je b iu u Barnasu u srjedo 18. marca popudne. Naj u m iru počiva u
domači zemji.
PETJAG
U petak 27. marca je na
h itro um aru u videmskem
špitalu
Cencig
Giovanni
(2uan) iz naše vasi. Im eu je
samuo 48 ljet. Buozega 2uana je doletjelo. B iu je narbuojš m izar (m aringon) nediške doline, zatuo je b iu tu ­
di puno poznan, ka r je pokazu njega velik pogreb, ki
je b iu u Špetru u soboto 28.
marca popudne. O hra nili ga
bomo u lje p im spominu.
Na sliki, k i ie b ila obja­
vljena u Novem M a ta ju rju
od 1.15., ju lija 1980, vidim o
2uana, ki drži u rokah cjeu
ro j čebel (m ušel), k i so se
Druga skupina za vasi Go­
renji Baraas, Puoje, Kuosta
in Podbarnas:
Blasutig Enzo ( načelnik
skupine) tel. 72136, Blasutig
Elio, Blasutig Luciano, B la­
sutig Massimo, Cedron Ivo,
Cernoia Nevio, Coren P ri­
mo.
Trečja skupina za vasi Petjag
in Sarženta:
Coren Francesco ( načel­
n ik skupine) tel. 727137,
Chicchio Luigino, Coren M i­
chele, Cornelio Luciano, Fa­
sano Dino, Golles Daniele,
Pollauszach Giovanni, Dorbolò Paolo.
*
*
*
V čedajskem špitalu je um arla M aria Pia Struzzo, udova Cernoia. Im je la je 73
lje t. N je pogreb je biu u
Špetru u četartak 26. m ar­
ca popudne. U ve liki žalosti
je zapustila družino in žlahto. O hranili jo bomo u lje ­
pim spominu.
GRIMACCO
Domenica 15 marzo la
P olisportiva d i Grimacco, ha
organizzato la 2.a gita sulla
neve, in località Arnoldstein
(A ustria).
Non si è coperto il num e­
ro dei posti d isponibili in
autocorriera come nella pre­
cedente gita, forse perchè
la stagione sciistica volgeva
al term ine; num erosi erano
g li sp o rtivi di Drenchia e
S. Leonardo m entre pochini
quelli di Grimacco.
I l divertim ento comunque
non è mancato, nonostante
le non buone condizioni me­
teorologiche.
Le piste erano compietamente libere, quasi da sem­
brare riservate alla nostra
com itiva. Le cadute spetta­
colari con gli sci ( anche con
leggere contusioni) erano
m olto frequenti e facevano
parte del divertim ento gene­
rale.
Al rito rn o , asciugandoci i
pantaloni bagnati dalla ne­
ve, tu tti erano contenti del­
la giornata ed in particolar
modo i p rin c ip ia n ti che han­
no m igliorato notevolmente
le lo ro possibilità tecniche
di scendere le piste inneva­
te. (Anche se naturalm ente
i ruzzoloni non sono fin iti) .
U Viareggiu čast za našega
mladega umetnika (artista)
Franco Zuodar - M iklavžov iz Krasa je b iu prem ian
za leseno skulptu ro (leso­
rez), delo, k i ga je pred kra t­
kem razstavu na internacio­
nalnem konkoršu u Viareg­
giu. Franco je dobiu že cjelo
varsto nacionalnih priznanj
in prem ju. Je um etnik u p ra ­
vim pom jenu besjede in
medtem ko se z n jim komplim entiram o, m u želimo še
puno uspehov (šučešov) u
njegovim um etniškem delu.
Dr. Adriano Zuodar
JOLE NAMOR iz Brega
(D reka) je d o kto rira la iz
ruske književnosti na un ive r­
zi «Ca Foscari» v Benetkah
v torek 17. marca. Vsem š ti­
rim
doktorjam , odnosno
doktoricam iskreno čestita­
mo in upamo, da bomo mo­
gli čim prej n a p ra viti v na­
šem časopisu recenzije o
n jih disertacijah, še več.
Predlagamo našim interesiranim ustanovam, da se te
disertacije ponatisnejo, od­
nosno objavijo, posebno t i­
ste, k i se tičejo naše narod­
nostne skupnosti.
Z//;:
U m etnik
Pust u Ješičju
iu a i na leiosnjem pustu v JeSiCjju so «cerkveni» možje
žegnavali za salame, klobasice in ... denar.
Na s lik i vidim o maniha brez brade (Qualizza A ntonio)
- Varhuščak iz Podsrednjega, škofa (Qualizza G uido) K lin ča n ju iz Ješič in fam oštra (R u tta r G iorgio) Gozadtih
iz Ješičjega.
CIVIDALE
II P.C.I. sul M a ta ju r
Ancora un in contro del
P.C.I. sul piano tu ristico del
M atajur, con la partecipazio­
ne di eletti nelle varie istan­
ze: Simsig per la Regione,
Petricig per la Provincia,
B attocle tti per la Com unità
Montana e T rinco per il Co­
mune d i Savogna.
La relazione in tro d u ttiva
è stata tenuta da Pietro Zuanella, ex-sindaco di Savogna,
il quale, ha ricordato l ’im ­
postazione data d a ll’am m i­
nistrazione precedente al
problem a ed i successivi svi­
lu ppi del problem a. Ora c’è
la questione del rapporto
M atajur-Luico: le soluzioni
vanno dunque studiate, ga­
rantendo in ogni caso i d i­
r it t i delle popolazioni della
montagna, incluse quelle di
M ersino. N ella discussione
sono intervenuti tu tti i pre­
senti, che hanno concordato
u lte rio ri e prossim e inizia­
tive.
P IS E
PETAR
M A TA JU R A C
DREKA
ČESTITKE
LAURA BERGNACH iz
Pacuha in D IA N A SDRAU­
L IG iz K lodiča sta napravile
skupno disertacijo, ki nosi
naslov: šo lski uspehi, so­
cialna stra tifika cija , k u ltu r­
na istovetnost. Raziskave v
š tirih slovenskih občinah v i­
demske pokrajine. (Succes­
so scolastico, stratificazione
sociale, identità culturale.
Indagine in q ua ttro cornim i
sloveni della Provincia di Udine).
D oktorirale so na univerzi
v Bologni, v petek 13. m ar­
ca.
ustavle na veji dreva in k i
jo je on odžagu.
Renzo R udi
Četrta skupina za vasi
Speter, Nokula in Barnas:
Qualizza Renato (načelnik
skupine) tel. 727047, Toma-
V ponedeljek 23. marca je
d o k to rira l na fa k u lte ti za
politične vede, na bolonjski
univerzi ADRIANO
ZU O
DAR, sin M arja (Pacuhina)
iz Pacuha in Irm e R u ttar
(Anine) iz Gorenjega Brda,
k i živijo v Vidm u.
Adriano Zuodar je napra­
v il disertacijp o nacional­
nem in odporniškem vpra­
šanju nediških dolin. (Que­
stione nazionale e resistenza
nelle V a lli del Natisone).
Adriano je tr e tji Zuodar, ki
je d o k to rira l v zadnjem ča­
su.
Stran 9
Franco Zuodar
Prof. Samo Pahor:
Če ti moram plačjati dajatve (tasse) piši v
mojim jeziku. Pretor v Rimu mu je dau ražon.
Prof. Samo Pahor, fu n k ­
cionar sindikata slovenske
šole v Trstu, ima 42 let. N i
Slovenec samo zavojo tega,
ker ga je rodila slovenska
mama, ne! Samo Pahor je
Slovenec z dušo in telesom,
od glave do mazinca na nogi
in se ne zavzema zaSlovence
samuo s pisanjam, samuo z
hesjedami, ne! On se zavze­
ma, se tuče za pravice Slo­
vencev v I t a liji z dejanji, s
fakti. On ne popusti, kadar
mu čjejo zaigrat pred nuosam naše pravice, on gre do
dna, on jim pokaže zakone,
leče, čeglih ga tuole puno košta. On ni samuo zaveden
Slovenec, je tudi mož in tak
hi muoru bit vsak Slovenec,
vsak človek telega sveta. Takuo ku on, obedan bi ne
smeu bežati, oba rn iti r it i in
harbata pravici zavojo stra­
hu.
In take može, kot je Slo­
venec Samo Pahor,
najdemo tudi med
tis tim i ita lija n skim i sodniki,
k i miešajo in m jerejo pravi­
co. Adan od tajšnih je Pre­
to r v Rimu, k i je dau Samu
Pahorju ražon. Zakaj?
Pahorja je tožila davkarija
(esattoria) iz Trsta. Profesor
Pahor je zm jeraj uprašu, naj
mu davkarija
(esattoria)
pošlja kartele v slovenščini,
kakor predvideva Londonski
sporazum, ma
trieštinska
ežatorija se je požvižgala na
vse mednarodne zakone, na
vse internacionalne obvezno­
sti, k i jih je Ita lija podpisa­
la, Pahor pa se je pozvižgu
na ežatorijo in ni plačju dav­
kov.
Potle je trieštinska ežato­
rija hotela p r iti shuda do
Pahorjevega denarja. V ičkrat
so mu tje l pobrat blaguo iz
hiše, pa jim ni ratalo, zak
mož, k i je biu pošjan od so­
dišča, ni imeu napisanega do­
voljenja u slovenščini in ni
imeu z n jim tolmača (in te r­
prete).
Kadar jim ni takuo ratalo,
so popraval na drugo sort v i­
žo. Š li so h gospodarju, ki je
plačjavu Pahorja, da bi mu
ustavli 20 od stuo plačje, dok je r ne bo porunan cjeu duh.
Potle veste, kaj se je zgodi­
lo? Pahor je biu štipendjan
od zakladnega ministerstva
(M inistero del Tesoro) in za­
tuo mu njeso m ogli sodniki
iz Trsta ustavit 20 od stuo
štipendija. Jim n i ostalo d ru ­
gega ku se obarnit na sodni­
ke u Rimu. D avkarija je pošjala dol svoje dokumente,
Pahor pa njega, katere je
podparu z Londonskim in
Osimskim sporazumom. Vsa
stvar je paršla u ruoke pa­
metnega rimskega pretorja,
k i je na dan 19. januarja Ijetos takuo presodu, da je dau
Pahorju ražon: D avkarija naj
se obarne na Slovence v n jih
m aternim jeziku.
Zarjes pametan Pretor.
M anjku, kadar nas tje rja jo
denar, naj nam pišejo po na­
šim ! Razsodba ( sentenza)
rimskega pretorja ne daje
ražona samuo prof. Samu
Pahorju, pač pa vsem Sloven­
cem v Ita liji.
Po te j razsodbi bo nadvse
zanimivo slediti, koliko Slo­
vencev v Trstu, G orici in Be­
nečiji se bo posluževalo pra­
vice, k i jim jo razsodba daje.
Petar M atajurac
Stran 10
« NOVI MATAJUR •
Štev. 7 (175)
KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH
GRMEK
Demografsko gibanje v
Grmeku v letu 1980
Spet gremo na manj!
K o smo pisali lansko Ijeto o demografskem gibanju
za lje to 1979, smo s pono­
som zapisali, da je šteu ko­
m un na dan 31. decembra t i ­
stega lje ta 841, kar je pom e­
n ilo 5 lju d i vič ku 31. de­
cembra 1978. če p ru je šlo
samuo za 5 lju d i vič, smo s
ponosom tuo zapisali, ker je
bluo p a rv ik ra t od zadnje
uejske do 31. decembra
1979, da se n i b iu samuo ustavu padec števila prebi­
valcev ampak je bluo začelo
ra sti navzgor. T ro šta li smo
se, da bo tuole duralo, da
se varne j o te m ladi iz sveta
in napunejo praznine te sta­
rih , k i um irajo.
Pred podatki, o dem ograf­
skem gibanju, k i jih obja­
vljam o za lje to 1980, nam je
ta tro š t usahnu. Na dan 31.
decembra 1980 smo im e li 19
lju d i m anj, ko t na dan 31.
decembra 1979.
U lanskem letu smo im e li
takalo demografsko giba­
nje: v G rm eku je živelo 273
družin.
U naš kom un je paršlo ži­
vet devet lju d i, 6 iz drugih
ita lija n s k ih komunov, 3 iz
drugih dežel. Iz kom una je
šlo po svetu 20 lju d i. Na dan
31. decembra 1980 je šteu
kom un 408 m oških in 414
žensk - skupno 822. Um arlo
jih je 12, sedem m oških in
pet žen.
Umrli so:
1) Floreancig M aria - M oukna iz Rukina;
2) Vogrig Lorenzo - Lahu iz Dolenjega Barda;
3) Jurm an U m berto - Blevtu iz Hostnega, ki je živel v
Čedadu;
4) Bucovaz M aria - Tončicjova iz Arbide;
5) Drescig Ida - Šimanova iz Zverinca;
6) Bucovaz Giuseppe (Bepo) - Blišč ju iz Slapovika;
7) Rucchin V itto rio (R in o ) - Žuanu iz Lom baja;
8) Clodig Giuseppe (B eput) - Te D olenjih iz H lodcja;
9) Massera C ristina - Drejova iz Topolovega;
10) Feletig Santina - Te Bogatih iz Sevca;
11) Sdraulig M irco-K atarinčen iz Zverinca (v B e lg iji);
12) Dreszach Giovanni (Zanet) - Uelhu iz Sevca.
So se ro d ili:
1) Scuoch Sara iz Topolovega;
2) Chiabai Stefano - Kuosu iz Vodopivca;
3) Jurm an David iz Skal.
So se p o ro čili:
1) Bianchi Giuseppe in Rueli Teresa iz H lodcja;
2 ) Feletig Franco ( sin Lina Trebežanovega in Clare Arničicjove iz Platea, k i ž iv ijo v Prem ariaccu) in M a rtin ig
Rosina-Jakopejova iz Sevca;
3) C a nta ru tti G iancarlo iz Oleis in Trusgnach Iole - Fufacova iz Arbide;
4) Nappi Antonio iz M arcianise (Caserta) in Vogrig G ra­
ziella - Vigina iz Dolenjega Barda;
5 ) B lasutig Dario iz špetra ( živi v Čedadu ) in Trusgnach
Adriana - Tonova iz Gorenjega Barda;
6) Gosgnach Luciano iz M a ta ju rja in Vogrig Zora - Sudatova iz Platea;
7) Jurm an G ianni O brilu in Gus Albina - M oukna iz
Rukina;
8 ) B ordon Dino - Starnadov iz O brank in Floreancig G ra­
ziella - Damiano va iz Rukina;
9 ) De Fina M ario - m jedih iz M alborghetta in Jole Tomasetig Albinova iz H lodcja;
10) Melissa Cam illo iz Tarčeta in Gus M arina - Gajacova
iz Slapovika.
Pošta ne funkcionira!
Zakaj so dobili naročniki
«Novi Matajur» z desetd­
nevno zamudo? (O tem bo­
mo pisali za petnajst dni).
GNIDUCA
2e več časa pleše smart u
Žefacovi družini
Sada je biu na varsti Bepo
Na stran i «Emigrant» zad­
nje številke smo o b ja vili
sliko Tomasetig Alme- Žefacove iz Gniduce, k i je
um arla u B e lg iji 13. fe­
b ru a rja 1j etos zavoj o ejestnega incidenta, k i ga je im jela 8. fe b ra rja ljetos in je bla
podkopana u Liegi na dan
18. februarja. Se n i še po­
sušila zem lja na nje grobu,
ko je sm art doma, u Gniduci, spet zajela s koso. Na
naglin je um aru Alme brat,
Bepo, k i je b iu oženjen na
hišo. Im eu je 58 lje t. Zapu­
šča ženo in dvje hčere.
R a jn ik Bepo je že šesti iz
Rajnik Giuseppe Oualizza
Po dugem ta rp lje n ju je um aru u čedajskem špitalu
Giuseppe (Bepo) Qualizza,
star 72 ljet. R a jn ik Bepo je
d jelu puno lje t u belgijanskih m injerah, k je r je zaslužu penzion ku invalid. N i
dugo od tega, ko m u je um arla žena R om ilda - Zeto­
va iz Lombaja.
R a jn ik Bepo je biu štjet
mož in od useh spoštovan.
Tuole je pokazu tu d i njega
pogreb, k i je b iu par Sv. Pa­
vle u to ra k 24. marca popudne. Paršlo m u je dajat slovo
ta rka j lju d i od useh kra ju ,
da njeso pasali vsi u ejerku.
K zadnjemu počitku so ga
nesli štie ri bivši m inatori, z
n jih ka ra kte rističn im i k lo ­
b u ki na glavi. Pred grobom
pa se je zvarstilo osem m ina to rju , k i so m u izkazali
zadnjo čast.
B iu je rjes g a n jljiv po­
greb.
Naj gre hčerki in žlahti
naša tolažba.
FOJDA
ob parvem odpuščanju, od­
tajan ju zemlje utargu iz pe­
čine nevaren plaz s ko t h i­
ša debelim i kamni. Poseb­
no adan je b iu nevaren: če
b i se b iu še p a rk ra t ovaliu,
b i se ne b iu vič ustavu. Posu b iu vič hiš z vsemi m o­
gočim i konsekvencami.
P rišli so geologi in d ru g i
iz Vidm a, da b i pregledali in
preštudirali, kaj b i se m uorlo h itro narest za varnost
lju d i in vasi. E n i pravijo,
da b i bluo trje b a zvartati u
čelo in ga in ie k tira ti, drugi
pravijo, da b i se m u o rlo pe­
čino odpikat, odsečt, ' tre č ji
(v o ja k i) pa p ra vijo, da bi
bluo trje b a čelo sestrelit.
Naj bojo napravli takuo al
drugače, nevarnost še zm je­
ra j obstaja, posebno za 6
hiš in lju d i, k i živijo u n jih ,
in tehniki njeso še dokon­
čali študija.
«Parvo rječ za varnost va­
si in lju d i b i m u o rli napra­
v it takuo ko t naši te stari.
Pod vso pečino skopati ve­
lik o jam o, jarek, da kadar
se utarga m aterial, se gor
ustavi. Donašnji dan imamo
tajšne sort mašine, katerpilerje, buldožerje in drugo,
da b i ne bluo trje b a kopat z
m alendrinan in lopato, ka­
ko r so kopali naši te stari
ra jn k i. To b i bla parva in
narbuj zanesljiva sigurnost.
Kadar bo študio od geolo­
gov naret, se lahko napra­
v ijo še druge reči.» nam je
jau Cianni Saffigna, mož od
vasi in kom unski konselir v
Fojdi.
Nam tu d i se zdi, da im a
Saffigna prav. Predvsem je
trje b a h itro poskarbeti za
varnost, za sigurnost lju d i
in vasi.
ČENEBOLA
Prej potres, zdaj pa plaz
Nad čenebolo je visoko
čelo-pečina skoraj u fo rm i
konjskega podkova. Že več­
k ra t je pečina na pomlad,
kadar se odtaja svet, po no
m alo ponorčevala, da se je
utargu kajšen kamen al pa
no m alo m ateriala, pa ni
bluo nikd a r nič hudega.
L ju d je iz čenebole so se
zm jeraj — že od kar ob­
staja vas — zavedali nevar­
nosti, k i jo je predstavljalo
n jih čelo. Zatuo so sami poska rb je li za n jih varnost. S
kra m p i (m a le n d rin i) in lo­
patam i so b li že zdavnaj
skopali jam o pod pečino in
kadar se je utargu na čele
m aterial, se je ustavu u ja ­
m i, s cajtam pa se je jam a
zapunla in ljetos je malo
m anjkalo, da n i paršlo do
tragedije. Bodi zavojo konseguence potresa, bodisi za­
vojo zmarzau, k i je to zimo
globoko zajela u tla, se je
TAVORIANA
U videmskem špitalu je um arla M aria Caucig, udova
Rieppi. Nje pogreb je biu
u Prapotnem u to ra k 17.
marca. Rajnko M a rijo bomo
o h ra n ili u lje p im spominu,
d ru žin i in žlahti pa izraža­
mo našo sožalje.
Zapustu nas je mlad mož
U četartak 19. marca je um aru u videmskem špitalu
M ario Dorbolò, im eu je sa­
muo 52 lje t. Njega prerana
sm art je globoko razžalosti­
la ne samuo družino in žlah­
to pač pa tu d i znance in p r i­
jatelje, k i so rajnkega M arja
pbznali. Njega pogreb je biu
u Prapotnem u soboto 21.
marca. Naj gre žalostni d ru ­
žini naša tolažba.
SV. LENART
Umaru je Ernesto Martinig
( Martin )
U četartak 19. m arca je
um aru u videmskem spitale
Ernesto M a rtin ig - M a rtin in
njega sm art je globoko pre­
tresla vse tiste, k i so ga poz­
nali, saj n i b iu še takuo star.
Im eu je sarnua 66 lje t.
R a jn ik M a rtin je b iu poz­
nan ko t pošten mož po useh
naših dolinah. D jelu je useh
sort m eštjerje, a posebno se
je razglasilo njega ime z do­
bro gubanco, k i jo je peku.
Njega pogreb je b iu u sabo­
to popudne p r i Sv. Lenartu.
Puno lju d i ga je sprem ljalo
k zadnjemu počitku. Ohra­
n ili ga bomo u večnem spo­
m inu.
Umaru je šindak Sergio
Sabbadini
Ponoči, od pande j ka 30.
na to ra k 31. marca je na na­
glo, zavojo in fa rk ta um aru
Sergio Sabbadini, šindak tavorjanskega kamuna. Im eu
je samuo 44 lje t. U ve liki ža­
lo sti je zapustu m lado ženo,
otroke, žlahto in p rija te lje .
Sabbadini je b iu izvoljen za
šindaka na votacionah 1977.
lje ta na lis ti D.C. H itro se
je pokazu dobar am iništrator. Vsi so ga spoštovali,
ker je tu d i on rišpetavu ide­
je druzih. K o t šindak je biu
tu d i član Gorske skupnosti
nediških dolin.
Njega velik pogreb je biu
u T avo rjani u četartak 2. aprila. D ru žin i izražamo glo­
boko sožalje.
•Mii
Rajnik Bepo Tom asetig - Žefacu iz
Gniduce
Žefacove družine, k i je za­
pustu tele svjet u zadnjih
sedam ljet
kadar pride sm art ankrat u
hišo, ne zna n a jti vra t za it i
von. Bepa so ušafal m artvega v soboto 14. marca, njega
pogreb je b iu u Gor. Tarbju,
u pande ja k 16. marca. Naj
gre d ru žin i in žla hti naša to­
lažba.
PRAPOTNO
Na sliki čenebola. O b velikem drevesu se je ustavil debel kamen, pod
njim so po potresu zazidane hiše
m ali Dino v svjet, se je za
troštat, da bo tu d i on sli­
kar in da bo ilepuo m alu zem jo in svjet, k je r se je nje­
ga mama rodila in živ j eia
svojo mladuost.
Za rojstvo malega Dina
so usi veseli: tata, mama,
nono, društvo beneških um etnikov in usi par j atei ji.
N arbuj pa je vesel nono Ro­
mano. Od veselja je imeu
pune oči suzi, kadar je jau
njega ženi - noni: «Buoh jo
žegni tole našo Nadjo, m anj
je zam udila za narest puoba, ku jest alpina. Jest sem
ga p ik u vič ku no ljeto!».
«Ja, ma tvo j alpin je te­
žak trideset kuintalu!» ga je
potroštala žena, Carla.
«Ja, trideset kuintalu, ma
m uoj je iz kamana, Nadja
ga je nardila iz mesa, živega
in se troštam , da bo naredu,
kar nisem m u jest narest!»
je s ponosom jau savuojnski sku lto r in zadaru koza­
rec na zdravje ljepega navuoda.
T udi m i b i b li radi, če bi
se uresničile Romanove že­
lje, zatuo, medtem ko se
kom plim entiram o z Nadjo,
želimo malemu D inu vse do­
b ro v življe nju, k i ga ima
pred sabo.
V soboto 18. aprila o b l 8.30
uri bo svečana otvoritev
obnovljene «Beneške gale­
rije» v Špetru.
Velika kolektivna razsta­
va.
Vsi vabljeni!
Društvo beneških likov­
nih umetnikov.
BO DURALA DO ZADNJE
DNI MAJA
Velika briškola v Prešnjem
Rajnik Ernesto M artinig
SOVODNJE
SOVODNJE LATISANA
(Fossalta di Portogruaro)
Nadja Cromaz je mama te­
lega ljepega otroka
Mama telega ljepega o tro ­
ka, k i im a an mjesac, je
N adja Cromaz iz Sovodnjega, tata pa Massimo Rossi.
Sinu so dali im e Dino. Rodiu se je u Latisani u četar­
tak 26. fe b ru a rja in samuo
poglejte, kajšan lje p kos
puobčja je spravla N adja na
svjet.
Nadja je lepuo poznana
po usjeh naših dolinah. Do
nedavna je bla sekretarka
društva Beneških liko vn ih
um etnikov in je hči Roma­
na Cromaza - Foščaja iz
Barde, znanega artista, skul­
to r j a in slikarja.
T u d i N adja je djelala lepe
slike in tu d i poezije u našim
lje p im jeziku. Takuo, k i gle­
da lepuo z o d p a rtim i očm i
Na p a rvi dan aprila se je
začela u Prešnjem, u ošta­
r i j i «Alla Nuvola Nera» pra­
va super briškola za 1024
k o p ji, kar pomeni, da bo
igralo 2048 lju d i.
Prem ju je puno in so zarjes veliko u rjed ni: 4 televi­
z o rji, dva aparata Stereo,
dva hladilnika-kongelatorja,
dva pralna stroja, dva radioregistratorja, dva ženska
bicikla, dva karela za televi­
zijo in številni d ru g i pre­
m iji (b.v.) od 15. do 60 taužent lir.
Za igranje plač j a kopja
8000 lir. če p ru je briškola
že začela, tis ti, k i želi igrat,
im a še ves -cajt za se vpisat,
saj bo briškola durala do
zadnje dni maja.
ESSE BI - C ividale str. B. di
Rubeis 17 tro ve re te occasioni
m acchine per scrivere, calcolo
fotocopiatrici, reg istratori cassi
e mobili m etallici usati.
T el. 732432.
ESSE BI - Čedad Ul. B. de Ru
beis 17 posebne p rilike: pisaln
stroji, računalniki, fotokopiatrij
ski stroji, blagajni registratorj
in rabljeno m etalno pohištvo.
Tel. 732432.
Fly UP