...

Ospedale, nessuna bocciatura e i lavori finiranno in estate V oščila v

by user

on
Category: Documents
43

views

Report

Comments

Transcript

Ospedale, nessuna bocciatura e i lavori finiranno in estate V oščila v
Le Valli
del Natisone
su Internet
novi
Storia
Natura
Cultura
,
tednik Slovencev videmske pokrajine
www.lintver.it
ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail:
[email protected] • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini /
TAXEPERgUE 33100 Udine
abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.700 lir - 0,88 evra
Italy
TASSA RISCOSSA
Spedizione in abbonamento postale - 45 % - a r t 2 comma 20/b Legge 662/% Filiale di Udine
š t 3 (1088)
Čedad, Četrtek, 17. januaija 2002
www.lintver.it
/ JE
KU MUST
NO
\ K RW O .'
(gmo-75^-
Zima je lietos pokazala zobe.
Dan za dnevom je bluo jasno an suhuo,
še previe suhuo, saj v puno krajev
začenja zmanjkavat voda.
Snega smo le malo videl lietos,
ledu pa ries ni manjkalo.
Leden mraz an vietar so pa pokril an obliekli vse,
drevi, lasen, ziduove an vse je bluo
ku stekleno, ku nareto iz glažovne.
Na naši fotografiji pogledita, kajšna je bila
cerkvica na varhu Matajurja, an žihar
tisnita se cjah šporgetu (foto Germano Cendou)
V soboto bo že 32. tradicionalno novoletno srečanje
Ospedale, nessuna bocciatura V oščila v K obaridu
e i lavori finiranno in estate
V organizaciji občin Kobarid, Bovec in Tolmin ter Upravne enote
Un sopralluogo effettua­
to m artedì 15 dai direttori
generali delle aziende sani­
tarie del S. M aria della M i­
s e r ic o r d ia e d e l M e d io
Friuli, accompagnati tra gli
altri dal sindaco di Cividale
A ttilio V ug a e dal p re s i­
d ente d e lla c o m m issio n e
sanità in consiglio regiona­
le, G io v a n n i C a s ta ld o , è
stato l ’occasione per fare il
punto della situazione sulla
realtà dell’ospedale ducale.
N egli ultim i tem pi due
gli allarmi che riguardava­
no la struttura, il prim o - este rn a to d a lla se z io n e di
C ividale di R ifo n d azio n e
comunista - sui lavori di ri­
strutturazione del nosoco­
mio, il secondo su un pre­
sunto declassam ento dei re­
parti, annunciato nei giorni
scorsi da Pietro Qualizza a
nome del Com itato di rina­
s c ita d e l l ’o s p e d a le e
dell’associazione regionale
sanità.
E ’ stato l ’ingegner Paolo
Corubolo, responsabile tec­
nico d ell’Azienda sanitaria
del Medio Friuli, a chiarire
l’aspetto concernente i la­
v o ri c h e in te r e s s a n o il
pronto soccorso. “1 locali ha d e tto - e ffe ttiv a m e n te
non avevano l ’altezza cor­
retta misurando dieci centim etri in m en o di q u a n to
p r e v is to , p e rò a b b ia m o
chiesto una deroga, che ci è
stata concessa, e quindi so­
no rientrati nella n o rm a” .
(m.o.)
segue a pagina 2
Per la minoranza slovena del F-VG
Conferenza
di programma
La minoranza slovena
del Friuli-Venezia Giulia
ha bisogno di ripensare
se stessa, le sue forme or­
ganizzative, il suo ruolo
a ll’interno della società
regionale, i contenuti del­
la sua proposta culturale.
Lo esig e, a ll’indom ani
della approvazione della
legge di tutela che stenta
a d eco llare e ad essere
applicata, il nuovo conte­
sto nazionale ed intem a­
zionale in cui è inserita.
Per questa ragione le due
organizzazioni della so­
cietà c iv ile slo v en a, la
SKGZ (Unione culturale
econom ica slovena) e la
SSO (C o n fe d e ra z io n e
delle organizzazioni slo­
vene) hanno organizzato
una conferenza program­
m atica che si svilupperà
in più fasi ed avrà inizio
il prossimo 1. febbraio.
segue a pagina 8
Najprej je bilo prijatelj­
s tv o in s o lid a r n o s t m ed
S lovenci, ki živijo na o b ­
m ejn em ,' n e ra z v ite m o b ­
m o č ju , ki jih v p o d o b n i
m eri šibi hud fenom en iz­
s e lje v a n ja in p r a z n je n ja
gorskih vasi tako v Soški
d o lin i k o t n a ita lija n s k i
strani. Za Slovence iz B e­
nečije, Rezije in Kanalske
doline je bilo tudi pom em ­
ben izraz podpore in opore
v svoji skrbi za ohranjanje
domaCe slovenske besede.
Iz tistih skrom nih zače­
tkih, 32 liet od tega, se je
novoletno sreCanje v K o­
baridu sprem enilo v veliko
sreCanje, v pravo m anife­
s ta c ijo p r ija te ljs tv a m ed
s o s e d i, m ed p rija te lji in
pripadniki istem u narodu.
Kulturnim delavcem so se
pridružili z beneške strani
tudi Zupani in drugi adm i­
nistratorji. Iz p rijateljstva
se je ro d ila tudi ž e lja po
sodelovanju in m arsikateri
konkreten projekt.
Sele v teh zadnjih letih,
ko nas E v ro p a s sv o jim i
s tr u k tu r a ln im i s re d s tv i
spodbuja in vabi k skupne­
mu delu in investiranju za
sk u p en in c e lo v it raz v o j
naših k raje v , lahko ra z u ­
m em o v polni m eri, kako
so bili dalekovidni tisti lju­
dje, ki so na eni in drugi
strani želeli veC zbliževa­
nja med nam i, Čeprav nas
je ločila meja.
V zadnjih letih smo tudi
z veseljem videli, kako so
postali tesni in propozitiv-
ni odnosi m ed upravitelji
Posočja in N adiških dolin,
kako se sp ro šče n o p o g o ­
varjajo slovensko in se ra­
zumejo. Seveda ni vse op­
tim alno, a odstranjenih je
b ilo v e lik o o v ir in p re d ­
so d k o v . In ko bo S lo v e ­
nija, zelo v kratkem , p o l­
nopravna Clanica Evropske
U nije, bo naš prostor bolj
zaživel.
S temi občutki in z za­
vestjo, da je bila prehojena
dolga pot, da imamo iz leta
v leto veC skupnega, se bo­
mo v soboto udeležili tra­
dicionalnega že 32. novo­
letnega srečanja v K obari­
du. N a sreCanje vabijo Zu­
pani obCin K o barid, T o l­
m in in Bovec ter predsed­
n ik tolm in sk e upravne enote. K ot vsako leto so tu­
di to k rat p o v abili zelo uglednega gosta, slovenske­
ga zunanjega m inistra D i­
m itr ija R u p la in d ru g e
predstavnike slovenske vlade in parlamenta.
Poskrbeli so tudi za kul­
turni program , ki bo obo­
gatil sreCanje in na k a te ­
rem b o d o le to s n a sto p ili
k u ltu r n i d e la v c i z o b e h
strani meje.
BOTTEGA
LONGOBARDA
A C Q U IS T A A L M IG L IO R P R E Z Z O
ORO - ARGENTO
P E R S O N A L E S P E C IA L IZ Z A T O
V A L U T E R À ’ E C O N V E R T IR À ’ IN
DENARO CONTANTE
T R A T T A T IV E
R IS E R V A T E
M A S S IM A
D IS C R E Z IO N E
C IV IDA LE DEL FR IULI
Stretta S. M aria di Corte 20
TEL 0432-730932
TEL 0338-6627325
2
novi matajur
Aktualno
Četrtek, 17. januarja 2002
Il p u n to d ella s itu a z io n e su ll’o s p e d a l e di C ividale
Anche un reparto
per malati terminali
dalla p rim a pagina
S u p e ra to il p ro b le m a ,
nel com plesso la prim a fa ­
se di ristru ttu ra z io n e d o ­
v r e b b e te r m in a r e e n tr o
m aggio o giugno.
I lavori riguardano, o l­
tre il p ro n to s o c c o rso , il
s e c o n d o , te r z o e q u a r to
piano d e ll’ospedale, questi
ultim i due g ià con seg n ati
d alla ditta ap p altatrice. Il
quarto piano prevede l ’al­
loggio dei m acch in ari o l­
tre a spogliatoi e depositi,
il te rz o le c a m e re di d e ­
genza della R sa assiem e ai
locali per la riabilitazione,
il secondo le stanze del re ­
parto di M edicina. Sono inoltre state svolte num ero­
se opere di m essa in sicu­
rezza.
U lte r io r i in v e s tim e n ti
sono p erò p re v isti in una
se c o n d a fa se , co m e ha
spiegato il d irettore g en e­
rale d e ll’azien d a sanitaria
del M edio F riuli R oberto
F e rri, e in te re s s e ra n n o il
padiglione d ’ingresso, che
s e r v ir à c o m e c e n tr o di
prenotazioni, e il padig lio­
ne di levante che diventerà
in v e c e sed e d e l d is tre tto
s a n ita rio d e l C iv id a le s e ,
trasferito dalla sede trad i­
z io n a le d i v ia C a v a lie r i
del lavoro.
L ’a z ie n d a s ta in o ltr e
v alutando la p o ssib ilità di
collocare un reparto di una
im a
S to ja n SpetiC
BodoCemu britanskem u p resto lo ­
nasledniku trda prede. Lepega plavo­
lasega princa W illiam a, ki tako spo­
m in ja n a p o k o jn o m ater D iano, so
nam reč zalotili, ko je žural in kadil
marijuano.
Oče, Charles W indsorski, je obje­
stnega in p reživ ah n eg a sina m očno
okaral in posvaril. Babica, kraljica Elizabeta, prav tako. V Etonu, kjer obiskuje prestižni college, so ga opo­
zorili: samo Se enkrat, naj se ponovi,
pa bo izk lju čen . In nič ne pom ag a
plem enita kri, ki se pretaka po njego­
vih m ladostnih žilah.
E giptovski kralj Faruk je , v rim ­
skem preganstvu, zbijal šale na račun
prepričanja, da bo novo tisočletje po­
bralo vse kralje: “O stali bodo kralji
na kartah in, seveda, angleški kralj.”
Kajti m onarhija je na otoku tradicija,
zgodovina in ponos ljudstva, ki bi jo
ohranilo tudi v m orebitnem socializ­
m u. Z ato pa m o rajo biti d ržav n ik i
neoporečni.
Pa se zidovi W estm instrske kate­
drale niso tresli, niti niso člani zbor­
nice Lordov ali spodnjega dom a za­
gnali vik in krik, da si kdo upa gleda­
Ministro europeo
Il prem ier D rnovšek ha
già scelto il candidato per
il M inistero degli affari eu­
ropei. Sarà Janez Potočnik,
43 anni, dottore in econo­
m ia ed attualm ente effica­
ce capo della delegazione
slovena che sta negoziando
con B ru x e lle s l ’in g re sso
d e lla S lo v e n ia n e l l ’U E .
L ’a ttu a le m in is tr o Ig o r
Bavčar si sta infatti predi­
sponendo ad abbandonare
la politica per passare alla
g u id a d e l c o lo s s o in d u ­
striale Istrabenz.
Janez Potočnik dovreb­
be passare indenne al va­
glio del parlam ento slove­
decina di posti letto p er i
m alati term inali.
Infine la questione della
p resunta b o cciatura di a l­
cuni reparti d e ll’ospedale
d i C iv id a le d a p a r te
d e ll’azienda del S. M aria
d e lla M is e ric o rd ia . U n a
p o le m ic a n a ta c o n u n a
presa di posizione del co ­
m itato di rinascita d e ll’o ­
spedale secondo il quale i
reparti di A nalisi e di R a­
d io lo g ia s a re b b e ro s ta ti
considerati, in una cla ssi­
fica tra tutti i reparti, quel­
li c o n il p u n te g g io p iù
basso.
Il direttore generale del
S. M aria d ella M ise rico r­
d ia G ilb erto B rag o n zi ha
ti pod prste p re ­
stolonasledniku.
T udi v A m e­
rik
i ni d ru g a č e .
*•
Tam so celo bolj
m o r a lis ti in je
so d n ik b rs k a l v
n a jb o lj in tim n e
predele zasebne­
ga življenja predsednika ZDA B illa
C lintona in njegove žene Hillary. Saj
ni šlo samo za M onico Lewinsky, naj
se je Bog usm ili, pač pa za nečedne
posle pri kupoprodaji nepremičnin in
gradbene špekulacije. Clinton je tako
ali drugače prišel do konca mandata,
H illary je senatorka, vendar njen mož
ne sm e - kot o d v etn ik - o p ra v ljati
sv o je g a p o k lica pred ustav n im so ­
diščem. Recim o, da je prejel zasluže­
no kazen.
Seveda se am eriško javno mnenje
ni zgražalo, ker so sodniki brskali po
njegovih predalih in hlačah. Vzrojilo
bi, če bi m u dokazali, da je lagal ljud­
stvu.
Italija je, seveda, svet zase. Tu se
m inistrski predsednik, sicer najboga­
tejši človek (eden izm ed redkih, ki bo
tudi po uvedbi evra ostal m ilijarder,
m edtem ko mi niti milijonarji ne bo­
m o več), lahko m im o spreneveda in
igražka z resnico. Brez sramu v par­
lamentu izjavlja, da sta se z zunanjim
m inistrom R uggierom ločila spora­
zum no, s stiskom roke, k er je bila
njegova funkcija v Fam esini le ter­
m inska, za določen čas zaradi Rug-
A
p e rò c h ia rito : “ A b b iam o
classificato tutte le struttu­
re per categorie A l, A2 e
A 3, co n l ’u n ic a fin a lità di
definire gli stipendi dei di­
rigenti, com e previsto dal
contratto dei m edici” .
A llarm e rientrato, du n ­
q u e . B ra g o n z i h a a n c h e
sottolineato com e il 2002
sia da considerare “l ’anno
in iz ia le d e l l ’o s p e d a le di
C iv id a le , g ra z ie ad u n a
im p o s ta z io n e p o litic a di
sviluppo che parte da una
forte in tegrazione con Udine”.
Lo d im o strere b b e p ro ­
p rio l ’a ttiv ità d i p ro n to
s o c c o r s o “ c o lle g a to in
m odo continuo con U dine
di cui è diventato un box
o p e r a tiv o ” . I n o ltre “ con
m a g g io un p ia n o d e ll’o ­
spedale verrà interam ente
dedicato a M edicina”.
In ta n to a u m e n ta n o gli
in terventi di d ay -surgery,
con il coinvolgim ento, ne­
g li u ltim i m e s i, a n c h e
d e ll’equipe chirurgica del
S. M aria d ella M iserico r­
dia. (m .o.)
gierovih osebnih obveznosti. D ejst­
vo, da je sam R uggiero odstop ute­
meljil drugače, polem ično tudi do ev ro s k e p tic iz m a ita lija n s k e g a p re ­
mierja, ga ni ganilo. Ni važno, če go­
voriš resnico ali lažeš, pomembno je,
da tvoja “resnica” pride do m nožice
ljudi preko televizijskih ekranov.
B erlusconi je v parlam entu dose­
gel vrhunec svojih igralskih sposob­
nosti, ko je sodnikom sporočil, da “se
ne bo pustil ustrahovati”.
Kdo koga ustrahuje? O tem je zdavnaj povedala vse basen o volku in
jagnjetu. Pa tudi sicer, Berlusconi že
sedaj noče povedati, zakaj ne dokaže
svoje nedolžnosti pred sodniki, na­
mesto da jih ovira v svojem delu. Saj
je za ostale procese lepo poskrbel.
K er ni mogel dokazati nedolžnosti, je
kratkom alo z zakonom ukinil zločin,
za katereg a so m u sodili. In m irna
Bosna.
Skoda le, da je prestiž, ki ga je Ita­
lija dosegla v Evropi s Prodijem in
C iam p ijem , ki sta jo p rip e lja la do
skupne evropske valute, sedaj padel
pod ničlo in smo le “republika indij­
skih fig”.
Angleži se z Orwellom spominjajo
živalske farme, v kateri so bili prašiči
“bolj enakopravni” od drugih živali.
V endar je C avaliere v M ontecitoriu
m ed evropske tem elje postavil tudi
rim s k o o m ik o , saj p o z n a re k , da
“quod licet Jovi, non licet bovi”.
Posebno še, če je ljudstvo prav vo­
lovsko potrpežljivo.
Tržaška luka
in sodelovanje
s Slovenijo
Kaj se bo zgodilo s se­
dmim tržaškim pom olom ?
Ali bo zdržalo sodelovanje
m ed koprsko in tržaško lu­
ko, sodelovanje, ki je pre­
ra slo p o slo v n e o k v ire in
postalo simbolno kot izraz
novih časov med Slovenijo
in Italijo? Ilyjevo obdobje
o d p ira n ja n aše d e ž e le in
predvsem Trsta do vzhoda,
je nova tržaška in ne samo
trža šk a u p rava zam rzn ila
in iz zgodovinske ropotar­
nice potegnila stare nape­
tosti. To smo na lastno ko­
žo že preizkusili m i, S lo­
venci v Italiji.
Glede sodelovanja trža­
škega in koprskega prista­
n išča, je M iro K ocjan za
P rim orske novice zapisal
kom entar. V njem u g o ta­
vlja, da koprska L uka sa­
mo nekaj mesecev upravlja
s tržaškim pom olom št. 7,
pa že grozi, da bo sodelo­
v anje s T rstom propadlo.
Začetek je bil kar obetaven
in koristen za obe luki, ne
glede na tržne težave, ki se
kdaj pojavijo. S icer pa bi
bilo čudno, če jih ne bi bi­
lo. Stik med dvem a luka­
m a je bil tudi porok za no­
ve in širše sporazume, de­
nim o za neposredno žele­
zniško povezavo med dve­
m a m e sto m a in lu k a m a .
P ojavljajo pa se še druge
zamisli.
P o z n a v a lc i o c e n ju je jo
takšno sodelovanje ne sa­
m o kot poskus ustvarjanja
v ečje k o n k u ren č n o sti se ­
vernim lukam, marveč tudi
k o t p o te z o , ki so d i v
evropske razsežnosti. Dve
sosednji državi sta se zače­
li še bolj o d p irati, kar je
evropsko napotilo. (Seveda
to ne izk lju ču je n u jnosti,
da morata vendarle skrbeti
vsaka za svoje koristi).
Se bolj hvalevredno pa
je bilo to, da sta se za so­
d elo v an je d o g o v o rili dve
so se d i, m ed k a te rim a še
d o n e d a v n a n is o v la d a li
zgledni politični in tudi si­
ceršnji odnosi.
Potočnik nuovo ministro europeo
no. Tutte le forze politiche,
con la sola eccezione dei 4
parlamentari del partito na­
zionale (SN S), si sono in­
fatti espressi per la fiducia.
Nell’UE nel 2004?
Londra si attende che la
Slovenia porti a term ine il
n e g o z ia to co n B ru x e lle s
già alla fine di q u est’anno
in m odo da p o te r aderire
a ll’UE già nel 2004. Lo ha
d ic h ia ra to a L u b ia n a nei
giorni scorsi il m inistro in­
glese per gli affari europei
P eter H ain, in v isita u ffi­
ciale a Lubiana.
Ancora un caso di BSE
In S lovenia si sospetta
un nuovo caso di “m ucca
pazza” . Il dubbio di essere
in presenza di un secondo
caso di encefalopatia spon­
giforme si è manifestato in
una sta lla m o derna e ben
tenuta nel com une di O r­
m ož. O ra si attende il re­
sponso degli esami di labo­
ratorio che saranno esegui­
ti in un centro di Berna in
Svizzera.
Il primo caso, registrato
l ’anno scorso, aveva p ro ­
vocato un calo delle vendi­
te di carne fino al 40 per
c e n to , m e n tre s o lo n e l
2001 so n o sta ti in v e stiti
per la prevenzione della BSE oltre 5 miliardi di talle­
ri.
Senza passaporto
O ra i c itta d in i slo v en i
possono entrare in Svizze­
ra senza passaporto. E suf­
ficiente la carta d ’identità.
Le università crescono
Le U niversità di Lubia­
na e di M aribor oltre agli
altri 6 centri di livello uni­
versitario hanno reso noto
il bando per le iscrizioni al
prossim o anno accademico
2002/2003. In totale sono a
disposizione 22.648 posti
pari al 2,3 per cento in più
rispetto all’anno scorso.
Gli studenti dovranno operare la scelta del corso di
laurea entro il prossim o 8
marzo.
La Metelkova in Brasile
L a M e te lk o v a è un o
spazio a L ubiana dove si
incontrano le avanguardie
“O b zdajšnjem dogaja­
nju”, ugotavlja Kocjan, “se
spom injam daljnih razgla­
bljanj, ki sva jih imela s tr­
žaškim županom M arcellom Spaccinijem , in tedaj
iluzorne zamisli, da bi dve
lu k i p r ič e li s o d e lo v a n je
mimo m eja, ki so obstaja­
le. Preblizu sta si nam reč,
da bi se spopadali. Seveda
sva hkrati ugotavljala, da
so b ile ta k ra tn e raz m ere
nezrele in da ideja ni real­
na. Tem u podobna zam isel
se je sicer pozneje, nekako
v m egli, porodila tudi na
osim skih pogajanjih, ven­
dar ni prešla poluradne ra­
vni.”
Zal zdaj kaže, da se vra­
čam o v nekdanje obdobje,
ko je na italijan sk i strani
pri nekaterih vplivnih deja­
vnikih obv lad o v alo sta li­
šče, da s Koprom in Slove­
nijo ni vredno sodelovati.
D esnica je spet začela pri­
tisk a ti. R avnatelj tržašk e
luke se je znašel pod uda­
rom n acio n alističn eg a to ­
p n ištv a. D esnica ne vidi,
bolje, nam enom a noče vi­
deti, da je Slovenija tudi v
tem prim eru naravno trža­
ško zaledje in da m orebi­
tno so d elovanje T rsta (in
Ita lije ) z v z h o d o m p e lje
čez njeno ozemlje.
O b e ti n iso ro ž n a ti. V
Italiji so zam enjali z u n a ­
njega ministra, ki se je od­
krito ogreval za sodelova­
nje in pričakujejo novega,
ki p rih aja iz n asp ro tn eg a
tabora.
K ar se zdaj dogaja v tr­
žaški luki ima, hočeš no­
č e š , n e le g o s p o d a r s k e ,
m arveč tudi politične raz­
sežnosti. Sodelovanje terja
odkritost in prem očrtnost,
ki pa ju tržašk a stran z a ­
dnje čase žal ne kaže. Za
vključitev v Evropsko uni­
jo bo po treb n a p riv o litev
Italije, ne m ore pa ta biti
pogojena s tem , da se bo
Slovenija odpovedala poli­
tiki in ciljem , ki so navse­
zadnje evropski, (r.p.)
artistiche, dove si fa ricer­
c a e sp e rim e n ta z io n e in
cam po artistico. M a è an­
che un fenom eno sociolo­
gico. E proprio gli artisti
della M etelkova sono stati
scelti da A leksander Bassin, direttore della M estna
galerija di Lubiana a rap­
presentare la Slovenia alla
B iennale di arte m oderna
che avrà luogo a San Paolo
in Brasile.
La Biennale di San Pao­
lo che si terrà il prossim o
m arzo si svilupperà sul te­
m a “ l ’ic o n o g r a f ia d e lle
m etropoli”. La Slovenia avrà a disposizione 150 m e­
tri quadrati d ’esposizione.
—
novi matajur
Kultura
Četrtek, 17. januarja 2002
A n s a m b e l A n to n a Birtiča slavi s v o jo 5 0 -le tn ic o
Že petdeset let
Zvezde žarijo
La s fila ta d a C e p l e t i s c h i s a L iv ek il 3 f e b b r a io
Torna il “pust”
senza frontiere
A n ch e q u e s t ’a n n o il
Comune di K obarid e la
Comunità m ontana delle
Valli del Natisone stanno
collaborando, assiem e al
Turistično društvo di Li­
vek, a lla P ro lo co V artaca e all’am m inistrazio­
ne com unale di Savogna,
a l l ’o r g a n iz z a z io n e d el
“Čezmejni pust”.
In particolare, al lavo­
ro c ’è un com itato orga­
n izza to re c o stitu ito dal
sindaco di Kobarid G re­
gorčič e dai com m issari
delle C om unità m ontane
delle Valli del Natisone e
del Collio, Sibau e Corsi.
II carnevale senza con­
fini nelle sue prim e due
edizioni, a Livek e Ceple­
tisc h is, ha ra v v iv a to la
tradizione del “pust” nel­
la B en ecia e n ella v alle
d ell’Isonzo, oltre a rap ­
presentare un significati­
vo m om en to d ’in co n tro
tra le genti che vivono di
9Ua e di là del confine.
L ’appuntam ento è per
d om en ica 3 fe b b r a io . I
gruppi m ascherati bene-
L e to 2 0 0 2 bo v v sem
slo v en sk em p ro sto ru p o ­
tekalo v znam enju narodno-zabavne glasbe in v pr­
vi vrsti priljubljenega an­
sam bla “ B eneški fa n tje ” .
2 e svojC as sm o p is a li o
tem, kako se je skupina ro­
dila 50 let od tega skoraj
slučajno, iz potrebe po obogatitvi ljubljanske radij­
ske oddaje, nam enjene be­
neškim Slovencem . In ve­
se la slo v e n sk a p ese m je
bila takrat prej in bolj to­
plo sprejeta kot slovenska
beseda po beneških dom o­
vih. V Sloveniji pa so Be­
neški fan tje p o stali neke
vrste am basadorji in celo
simbol BeneCijie.
L e to šn je le to bo to re j
slavil visok jubilej, petde­
se tle tn ic o n e p re trg a n e g a
d e lo v a n ja tudi a n sam b el
A n to n a B irtic a “ B eneški
fantje”.
L e ta 1952 je n a m re č
Anton BirtiC - MeCanac ustanovil in od taktrat vodi
“B eneške fante”, z njim i
je opravil pom em bno kul­
turno in narodno-prebujev aln o d elo m ed S lovenci
dom a in po svetu.
K ot sim bolični spom in
-M A iH -lt
V-
1’ O
9-d A CViaÌ
.PeSEM LJUB6T,HI '1
___
.a«?, K^AaJt
Vl»!X
it t s a a a g
.
*J*
f= ÌE p fl
-j ft \ t f j Ì7] P Ì tf l \ i j)
Notni zapis priljubljene Birtičeve pesmi
na tel pom em ben dogodek
objavljam o sliko original­
nega rokopisa pesmi Zvez­
de ž arijo z dne 16. m aja
1950, ki jo je Anton BirtiC
n a p is a l v M e d v o d a h na
G orenjskem dve leti prej
in s katero sta on in njegov
ansam bel zablestela. Sliko
n a m je p o s r e d o v a l sam
BirtiC.
“ N a s k ra jn o sk ro m e n
p a p ir sem za ta ro k o p is
narisal s svinčnikom dve
strani notnega Crtovja, kar
dokazuje, da sem - kot štu­
dent - živel v bednih raz­
m erah” pravi BirtiC. Prvot­
ni naslov pesmi je bil Pe­
sem ljubezni, a publika, ki
jo je zelo pogosto naročala
v oddajah z glasbo po želji
jo je preim enovala v Zvez­
de žarijo.
“ P artitu ro za m oški zbor sem tedaj uredil v 6/8
taktu, pravi BirtiC, za svoj
ravno ustanovljeni ansam ­
b e l B e n e š k i f a n tje p a v
4/4.” Prav je tudi povedati
ime avtorice besedila, ki je
b ila M ic k a M ra k o v a iz
StudenCic pri Medvodah.
V novinarskih krogih poudarja še Anton BirtiC se pripisuje tej pesmi Čast­
no mesto in da se je prav z
njo p rič ela v e lik an sk a zgodov inska doba narodno­
zabavne glasbe.
Qui e sopra il titolo due momenti del pust 2001
ciani si ritroveranno alle
12 a Cepletischis da dove
partirà la sfilata per L i­
vek. Il passaggio del vali­
co potrà avven ire senza
“ prepustnica” ma con la
sola carta d ’identità.
Da dom enica 3 fino al­
la fine del carnevale a Sa­
vogna ci sarà un tendone
dove si terranno i princi­
pali m om enti dedicati al
“ p u s t ” d a l g io v e d ì al
m artedì grasso. La sede
del C om une di S. Pietro
ospiterà infine la mostra
“M aschere rituali alpine
all’incrocio di tre culture
- I t a lia , S lo v e n ia , A u ­
stria”.
Ansambel
Antona
Birtiča
Beneški
fantje
TisoC in več let
na Goriškem
Iniziate venerdì a Cividale le celebrazioni a 1200 anni dalla morte del patriarca
Zanimiva razstava na gradu Kromberk
Mons. Battisti: “La Chiesa con l’incontro sul monte Lussali ha anticipato l’Europa”
V G oriškem m uzeju na
gradu K rom berk je že od
z a č e tk a o k to b r a o d p r ta
z g o d o v in s k a r a z s ta v a z
n a slo v o m “ TisoC in veC
let na G oriškem ” , ki je na­
s ta la v s k lo p u š te v iln ih
p o b u d , p o v e z a n ih s p ro ­
slav lja n je m 1 0 0 0 -letn ice
prve om em be G orice, ozi­
rom a G oriške v zgodovin­
skih virih.
Na tem projektu so so­
d e lo v a li šte v iln i s tr o k o ­
vnjaki s področja arheolo­
gije, zgodovine, u m etnos­
tne in kulturne zgodovine
ter etnologije.
N a v seb in sk o ra z n o lik
n ačin so to re j v G o rišk e
rnuzeju prikazali veC sto ­
Un saluto trilingue (ita­
liano, friulano e sloveno) da
parte dell’arciprete di Civi­
dale m onsignor Guido G e­
nero ha aperto ufficialmen­
te, venerdì 11 gennaio, le
celebrazioni cividalesi dedi­
cate a S. Paolino d ’Aquileia
a 1200 anni dalla sua morte.
La lunga serie di iniziative
ha preso il via nel teatro Ri­
stori con una riflessione di
m onsignor A lfredo Battisti
sul tempo di S. Paolino, che
visse molti anni a Cividale
m a sarebbe nato a Prem ariacco, raffrontato con il no­
stro tempo. Preceduto e se­
guito dai canti dei cori “Al­
bino Perosa” di Mortegliano
e “Gottardo Tomat” di Spi-
letni razvoj na tem kultur­
no prehodnem ozem lju.
R a z s ta v a se p r ič n e s
prikazom izbranih ek sp o ­
natov iz starokrščanske in
predrom anske dobe.
N ato se pripoved nada­
ljuje s p re d sta v itv ijo k a ­
snejših obdobij rom anike,
gotike, renesanse in baro­
ka in sega do prve svetov­
ne vojne.
R azstava “TisoC in veC
let na G oriškem ” je odprta
po naslednjem urniku: ob
delavnikih od 8. do 14. ure, ob nedeljah od 13. do
17. ure, ob sobotah zaprto.
Z a najavaljene skupine je
obisk po dogovoru m ožen
tudi zunaj urnika.
S. Paolino, esempio per oggi
Mons.
Alfredo
Battisti
lim b e rg o ,
l ’in te rv e n to
dell’ex vescovo di Udine ha
ripercorso la storia del san­
to, nom inato p atriarca da
Carlo Magno, per poi effet­
tuare un parallelo con que-
sta fase storica. “ Urge, co­
me ai tempi del santo - ha
detto tra l’altro - un sopras­
salto di missionarietà. Oggi
il compito è più arduo per­
ché si deve proporre il Van­
gelo non ai pagani m a ai
cristiani”.
Sul piano culturale e po­
litico i periodi si asso m i­
gliano di più, e la rassomi­
glianza sta tutta nella c o ­
struzione di u n ’unità euro­
pea che la Chiesa, ha affer­
mato Battisti ricordando l’e­
sem pio degli in co n tri sul
monte Lussari tra i cristiani
friulani, sloveni e austriaci,
aveva com preso e attuato
prima dei governanti. Infine
un appello ai responsabili
d e lla p o litic a re g io n a le
“perché questa è una regio­
ne ponte, chiamata a favori­
re l ’u n ità d e l l ’E u ro p a
dell’est con quella dell’ove­
st”. (m.o.)
4
novi matajur
Altualno
Četrtek, 17. januarja 2002
I n te r r o g a z io n e di Marinig e D o r b o iò a S . Pietro
ZELENI
LISTI
La pietra piasentina
rinuncia alla piazzetta
Del sodstva pod udarom
Il consorzio della Pietra
piasentina di T orreano ri­
n u n cia alla re a liz z a z io n e
della “piazzetta d e ll’A ren­
g o ” n e ll’area dav an ti alla
nuova sede della Com unità
m ontana, a S. Pietro al Natisone. L ’intervento era sta­
to finanziato con i fondi del
Leader dal “N atisone G al”
con 175 m ilioni di lire su
una sp esa c o m p le ssiv a di
335 milioni.
La circostanza ha indot­
to G iuseppe M arinig e Fa­
brizio D orboiò, consiglieri
com unali della m aggioran­
za a S. Pietro, a presentare
al sindaco B runa D orboiò
due ordini del gio rn o che
v e r ra n n o d is c u s s i n e lla
prossim a assem blea. I due
consiglieri ricordano in un
d o cu m en to che la C o m u ­
n ità m o n ta n a , in acco rd o
con i Comuni, aveva a suo
tempo favorito l ’istituzione
di un “Distretto della pietra
p iasen tin a” p er una ra z io ­
nale coltivazione delle cave
e soprattutto p er garantire
un m a rc h io di q u a lità al
prodotto. Un d istretto che
la Giunta regionale sarebbe
pronta ad appoggiare, m en­
tre M arinig e D orboiò invi­
tano il sindaco e la giunta
di S. Pietro a dichiarare la
propria opposizione al pro­
getto, proprio perché “il ri­
fiuto di realizzare la p iaz­
zetta ha fortem ente deluso
l’am m inistrazione locale” .
Berlusconijeva vlada je
v n e k a j v e č k o t p o l le ta
odprla več nevarnih front.
V teh dn eh j e n a jb o lj
o d m e v e n s p o r v ite z o v e
vlade s so dstvom . B erlu ­
sconi in njegovi trdijo, da
ne gre za vse sodstvo, am ­
pa k le za nekatere sodn i­
ke, ki da naj bi sodili p r i­
stransko. Zal so v p rvi vr­
sti “p ristra n sk ih ” so d n i­
kov tisti, ki sodijo in razi­
skujejo afere, v katere so
vpleteni sam Berlusconi in
n ek ateri n jeg o vi p o m em ­
b n i s o d e la v c i ( P r e v iti
itd.).
V sa z a d e v a b i im e la
drugačen odm ev, ko bi v
sred išču p o lem ik ne b ila
p r a v m ila n s k a s o d n ija ,
kjer so se odvijali procesi
“čistih rok” . In drugačna
bi bila teža besed, ko ne bi
klical k “odporništvu” Borelli, ki je vodil sodnijsko
a k c ijo , ki j e o d k r iv a la
podkupljeno Italijo, stran­
ke in strankarske veljake.
Tudi slepcu je torej jasno,
da je resnično p o d udarom
del sodstva, vendar tistega
sodstva, ki nadleguje m o­
gotce.
Noben vladni mož se ne
zgraža, ker sodniki slabo
sodijo mamilašem ali dro ­
bnim zlikovcem . Problem
so sodn iki, ki b rskajo p o
predalih m ogotcev, ki naj
bi ostali zaprti. G orje d e ­
m okracij, kjer se m o g o t­
La nuova sede della Comunità montana a S. Pietro
Il s e c o n d o o rd in e d el
giorni invita il sindaco “a
rivedere i rapporti con i ca­
v a to ri al fin e di tu te la re
principalm ente gli interessi
dei cittadini del C om une”
ed “a sollecitare la C om u­
n ità m ontana e il com une
di S. L e o n a rd o ad azio ni
c o o rd in a te p e r tu te la re i
p ro p ri in te re s s i n e lla g e ­
s tio n e d e lle c a v e ” . U na
presa di posizione che parte
da quello che i due consi­
g lie ri d e fin isc o n o “ l ’e v i­
dente vantaggio economico
che l ’attività garantisce agli
operatori e che non avvan­
taggia in term ini finanziari
le am m in istrazio n i locali,
spesso nel mirino degli am ­
bientalisti e dei cittadini”.
U n a s tile tta ta , in fin e , al
com m issario straordinario
d e ll’ente m ontano G iusep­
pe S ib a u , a c c u s a to di
“ m a n c a n z a di in te rv e n ti
politico ed am m inistrativo
su lla d e c isio n e p re sa dal
consorzio”, (m.o.)
Ace Mermolja
cem in bogatim nič ne m o­
re zgoditi!
V roča j e tu di fr o n ta s
sin d ik a ti. B erlu scon ijeva
vlada vztra ja p r i d o lo č e ­
nih reformah, ki želijo o š i­
b iti sin d ik a te , p re d v se m
CGIL, ter okrepiti tisto ve­
jo industrijcev, ki se p r e ­
p o zn a v a jo v predsedn iku
C o n fin d u strie D ’A m atu.
Slednji je odkrito na strani
B e rlu sc o n ija . Z a n j se je
s p o p a d e l tu d i z A g n e lli­
jem , ki je hočeš nočeš p a ­
triarh italijanske industri­
jeNovi hočejo vreči s p re ­
s to la ikon e. Z a l F ia t za
Ita lijo ni p o d o b a , am pak
bistven gospodarski deja ­
vnik, ki daje delo številnim
m anjšim in sred n jim p o ­
djetjem . Smrt Fiata bi bila
za Italijo katastrofa, kot bi
b ilo v teh časih izjem n o
hudo, ko bi p rišlo do čel­
nega sp opada m ed sin d i­
kati, vlado in p o d jetn ik i.
G ospodarske številke p re ­
proste tega ne dovoljujejo.
M o r d a p a tu d i v tem
prim eru Berlusconi meni,
da lahko odpravi s sin di­
kati, k o t je p r e d tolikim i
le ti ta k ra tn i v o d ja F iata
Romiti. V zgodovini sindi­
kalnega gibanja je ostala
zakoličena protim anifestacija uradnikov in vodstve­
nega osebja, ki je pom eni­
la p o raz za klasične sindi­
kate. T o k ra t ne bo tako,
saj se v stiski sindikati p o ­
novno združujejo.
B erlu sc o n ije va šolska
m inistrica M orattijeva je
v skladu s sm erjo tudi sa­
ma izzvala spor. M etodi­
čno j e razgradila posku s
prejšnje, levosredinske re­
fo rm e ter v nekaj tednih
iz d e la la nov p r e d lo g za
reformo. D oživela je plaz
nezadovoljstva. V osnovne
šole naj bi pu stili o tro či­
če, ki so še p rim e rn i za
vrtec, strogo naj bi ločili
g im n a z ije o d p o k lic n ih
šo l, kot j e to ve lja lo ne­
koč, ko so b ile p o k licn e
šo le nam enjene otrokom
revnih družin. M ladi p u ­
bertetniki naj bi se o d lo ­
čali za smer, ko še pojm a
nimajo, kaj bodo v življe­
nju delali itd. M orattijevi
se napoveduje nov zid in
m n o g i b o d o p o g r e š a li
Berlinguerja.
Ne bi ponovno p isa l o
zunanjepolitični fron ti, ki
jo je Berlusconi sprožil z
o d s ta v itv ijo z u n a n je g a
ministra Ruggiera. Z enim
m ah om j e p r o m o v ir a l
evroskeptike ter butnil po
g la v i p re d se d n ik a rep u ­
blike Ciam pija in p re d se ­
d n ik a F ia t-a A g n e llija .
D anes pravi, da je bilo z
R u g g ie ro m v se že p r e j
zm enjeno. K do naj temu
verjame?
Kako to, da Berlusconi
odpira toliko fron t hkrati?
O d g o v o r a n im a m , s a j
s p r e tn i p o litik i ra v n a jo
drugače. Očitno pa B erlu­
sconi. tvega kot podjetnik,
ki želi ali je prisiljen skle­
niti kupčijo, ki lahko p o ­
meni triu m f ali pa p o g u ­
bo. M orda p re v e č zaupa
lastni moči, ali pa mu kak
“k o m u n is tič n i” voh u n
p o d tik a n apačn e son daže...
Pismo uredništvu
Scuola
di musica
in galleria
Strade per Mersino e Montefosca,
Plastika, naš Bepo,
si muove la Protezione civile
La segreteria della Scuo­
la di m usica della Glasbena
M atica di S. Pietro al Nati­
so n e in f o r m a c h e d a l 7
gennaio si è trasferita pres­
so i locali d e lla B en ešk a
galerija, in via Alpe Adria
69.
Dal 7 gennaio è cam bia­
to anche l’orario di apertu­
ra della segreteria che è operativ a dal lunedì al v e ­
nerdì, la m attina dalle ore
11 alle 12.30, il pomeriggio
dalle 16.30 alle 18.30.
N uovo in o ltre anche il
numero di telefono: 0432 727332.
O ltre un m iliardo di lire
da p arte d e lla P ro tezio n e
civile, altri 390 m ilioni dal­
la D irezione regionale per
l ’am biente. Sono i sostan­
z io s i f in a n z ia m e n ti d e i
q uali ha av u to di recen te
notizia, con soddisfazione,
l ’am m inistrazione com una­
le di P u lfe ro g u id a ta dal
sindaco Piergiorgio D om e­
niš.
D alla P ro tezio n e civile
reg io n ale, g razie a ll’in te­
ressam en to d e ll’assesso re
P a o lo C ia n i, so n o s ta ti
m essi a d isp o siz io n e 350
m ilioni per lavori di ria s­
s e tto d e lle s tra d e L o c h M ontefosca e Loch-M ersino, che si aggiungono a in­
terventi finanziari già pre­
v isti d al C o m u n e e d a lla
P ro v in cia di U dine. A ltri
700 m ilioni serv iran n o al
rip ris tin o del c im ite ro di
B risch is, d ove il m uro di
cinta è stato sfondato da al­
cune frane. E ’ di 390 m ilio­
ni invece il contributo della
***
Tajništvo G lasbene šole
G lasbene m atice iz Spetra
se je preselilo in od 7. ja ­
n u arja d e lu je v p ro sto rih
Beneške galerije s sledečim
umikom: od ponedeljka do
petka od 11. do 12.30 in od
16.30 do 18.30.
N ova je tudi telefonska
številka glasbene šole in si­
cer 0432 - 727332.
Contributi per un miliardo, interventi anche per il cimitero di Brischis
D ire z io n e r e g io n a le p er
l’ambiente per la m anuten­
zione e difesa delle sponde
del Natisone a Loch.
In q u e s ti p rim i m e si
d e ll’anno, infine, l ’am m i­
nistrazione comunale si ap­
presta ad accendere un mu­
tuo di 4 0 0 m ilio n i per la
viabilità che porta a M on­
tefosca ed un altro di 150
p e r q u e lla a M e rsin o . A
queste somme si aggiungo­
no 55 milioni stanziati dal­
la P rovincia e 15 dal C o ­
mune di Pulfero.
Il paese di Loch visto dalla strada che porta a Mersino
Bush, Bin Laden...
P aršu je N ovi M atajur
garduo zavit v tisto plasti­
ko, v tist tanki Celofan oku
an oku njega.
Pomislin: al so se zm o­
til, nam est genjat dajat po
butigah tiste “borše”, vreCe uoz. p la stik e , p e tro lio
o b d ielan za se zaslo p it...
so zaCel Se naš Cedan M a­
tajur zavijat tu tisto gardoto!
T a k o n a k re tn o s t b rez
k o n ca ne k ra ja jo varžeš
an v zem jo zakopaš pa na
a n k u l z a g n ije (Ce se jo
upaš zažgat pa se uciefaš
od sm raje an dol na tleh
zlegne potle ku strup).
M alo potlè mi pride Se
Dom zavit v tisto špotljivo
g a rd in o . A n S lo v it tu d i.
Ostù san an se nom alo oku
vprašu, takuo san zaviedu,
de paC tak je ukaz pogla­
v a rju T a lija n s k ih P u o št
(paš Se drugod po sviete?),
de od sada napri se bo muorlo takuo napri ! ! !
An kje so pa ardeCi, kje
so z e le n i? ? ? V a rž e n zadost jezan v smeti tele Ce­
lofan an uoč mi pade na
Č lanek D o m -a , k je r naš
Bepo om enja A cijonkatolika an kjer, je zadost ra ­
zu m ljiv o , sie je strup gor
na slovienske organizacije
Sso an Skgz pa ne om enja
to drugo, kum i rojenò, ki
se zdi adna Form a siera an
keri prev ie čudnih starih
Čarnih an bielih mis bi tiele grist.
Plastika, Bepo, Bush an
Bim b-Laden, še Berluškon
gor na varh an nieka gospa
g o r s S p ie tra , ki je sada
parSla tan z A rgentine an
je bla nieka predsednica al
tajnica adnè sekcije Z.S.I.
po sviete (so jal) an je po
cieli Italiji, po televizjone
hvalila laske Fogolarje an
Se om enila nie naše Zveze
e m ig r a n to v . B o h ! S an
pomislu...
SreCno novo (zm otjeno)
lieto vsiem.
A.
j-v
.
novi matajur
1 OtOVdfll (s
Četrtek, 17. januarja 2002
J
Q u e sti p e n s ie ri s p a rs i
giungono da un altro m on­
do. Per anni mi sono chie­
sto quale sguardo potesse
avere Aureliano Buendia e
come fosse stato possibile
immaginare, per qualcuno,
un luogo com e M acondo, il
villaggio dei “C ent’anni di
solitudine”. N eanche q u e­
sta volta ce l’ho fatta a tro­
vare una risposta, m a ci so­
no andato vicino.
Alle due del pom eriggio
del 10 dicem bre l ’aereo at­
terra a Cartagena de Indias,
proveniente da Bogotà. D o­
vrebbe esserci qualcuno ad
aspettarmi, ma non ne sono
poi tanto sicuro.
Mentre attendo di ritira­
re il b a g a g lio v e d o ch e
all’uscita una ragazza tiene
in m ano un foglio con una
scritta, troppo lontano per
riuscire a decifrarla. Q uan­
do finalmente sto per uscire
leggo il mio nome. Faccio
un segno con una m ano e
un sorriso, mi risponde un
altro sorriso e quasi un sal­
to di gioia.
C laudia è la com pagna
di M artin Salas, l’organiz­
zatore del festival interna­
zionale di poesia di Cartag e n a al q u a le
quest’anno sono
stato invitato.
C a rta g e n a si
trova sulla costa
a tla n tic a ,
di
fronte ai C araibi. E ’ stata fon­
d a ta n el 1533
dal conquistador
Pedro de H ered ia d iv e n ta n d o
s u b ito la b a se
delle spedizioni
provenienti d al­
la S p a g n a . L a
c ittà c o m in c iò
presto a prospe­
rare e a ttirò le
a tte n z io n i d e i
p ir a ti.
D opo
l’assalto di uno dei più fa­
m osi, Francis D rake, il re
spagnolo Filippo li decise
di c o stru irv i a tto rn o una
muraglia. Progettata da un
architetto italiano, B attista
A n to n e lli, l ’o p e ra v e n n e
terminata dopo ben 208 an­
ni. Non è una m uraglia al­
tissim a ma è co n g eg n ata,
an ch e p e r la p re s e n z a di
numerosi passaggi sotterra­
nei, in m odo da essere in­
valicabile. A dom inare la
città c ’è il C astillo di San
F e lip e, la più im p o rtan te
fortezza del co n tin en te am e ric a n o .
A g li
in iz i
d e ll’800 la regione prim a
p ro clam ò la sua in d ip e n ­
denza dalla Spagna, poi ca­
pitolò alla C orona ma, nel
giro di pochi anni, tornò fi­
nalmente libera. A Cartage­
na si ricorda un lungo asse­
dio degli spagnoli, durato
105 giorni, che costò la vita
a 10 mila persone.
La c ittà c o n ta o g g i un
m ilione 250 m ila abitanti.
Ciò che la rende veramente
eccezionale è la parte vec­
chia, quella com presa tra le
mura, una serie di quartieri
Viaggio nella Colombia che si affaccia sull’Atlantico per un festival di poesia
Il calore di Cartagena
Qui a fianco Martin Salas, organizzatore
del festival di poesia di Cartagena (a destra)
assieme a Otoniel Guevara, poeta del Salvador.
Sopra e sotto alcune immagini della città
dove i colori, la m usica, i
visi si fondono con la storia
della colonia. Un m isto di
Caraibi e Spagna. A llegria
ovunque, salsa e rumba fin
dal prim o m attin o a tu tto
volum e lungo le vie, frutta
tropicale venduta agli an­
goli delle strade, centinaia
di taxi che rischiano sem ­
pre di investirti e gli auto­
bus sgangherati e m ultico­
lori.
H a un cognom e che da
solo basterebbe per render­
lo sim patico. Otoniel G ue­
v a ra v ie n e d al S a lv a d o r,
u n ’altra terra dove la guer­
rig lia è p an e q u o tid ia n o .
Porta la barba e lunghi ca­
pelli neri, deve attirare non
poco le ragazze. Nelle note
b io g ra fic h e del suo lib ro
“ C u a d e rn o d e s h o ja d o ”
(“ Q u a d e rn o s f o g lia to ” ),
c h e r ic e v o in o m a g g io
m ezz’ora dopo averlo c o ­
n o sc iu to , ra c c o n ta che la
sua infanzia è stata da uo­
mo dei campi e la sua ado­
le s c e n z a u n a g u e rra a lla
quale non era stato invitato.
E ’ diventato poeta per sod­
disfare Dio e, se mai ci fos­
se bisogno di una giustifi­
c a z io n e , lu i h a tro v a to
quella giusta.
Ritrovo qui due giovani
poeti sloveni, Lucija Stupi­
ca e Iurij Hudolin, che ave­
vo in c o n tra to un p a io di
volte a Lubiana. Come per
me, anche per loro il tram i­
te è stato Aleš Steger, che
ha partecipato al festival lo
sc o rso anno. C om e unici
rappresentanti d e ll’Europa
siam o un p o ’, com e dire,
l’attrazione principale delle
varie letture.
L ’inaugurazione del fe­
stival avviene nel C entro
de C onvenciones, davanti
ad un p u b blico attento di
circa duecento persone. Un
paio di queste, alla fine, si
avvicinano tim orose a noi
con un foglio di carta qual­
siasi e una penna. Altre let­
ture non saranno tanto se­
guite ma comunque rappre­
senteranno una bella espe­
rienza, com e quella in una
piazza di un quartiere po­
polare, con gruppi sparsi di
p erso n e seduti sulle p a n ­
ch in e o sui g ra d in i d e lla
chiesa, la salsa ed il reggae
che si alternano alla poesia,
i taxi che passano vicinissi­
mi e strombazzano.
gnolo. Presto però mi ren­
do conto che la sua poesia
è troppo giocata sulle asso­
nanze e sui giochi di paro­
le, e lascio perdere.
La notte il term om etro
se g n a 24, 25 g ra d i. E di
giorno gli alberi e i Babbi
Natale si sciolgono al sole.
La guida sulla Colombia
di G uido Piccoli, edita da
ClupGuide, dedica una de­
cina di pagine alle ragazze,
le chicas colombiane. Sono
in realtà racconti dello stes­
so Piccoli su alcune ragaz­
ze conosciute durante i suoi
v iaggi. N e ho co n o sc iu te
anch’io, ovviamente. Al di
là della bellezza, il più del­
le volte straordinaria, quel­
lo che mi ha colpito è il ca­
lore e la sensibilità di molte
di loro. Sarà stato un caso,
non lo so. Per molte colom ­
biane l’Italia, e in parte m i­
nore la Francia, rappresen­
tano una sorta di Eldorado,
e hai voglia a spiegare che
Luis Edoardo Rendon è,
oltre che poeta, il condiret­
tore del festival di poesia di
M edellin, uno dei più im ­
portanti al mondo. Dei poe­
ti italiani sono passati di lì,
mi ra c c o n ta , S a n g u in e ti,
M agrelii, C onte, insom m a
grossi calibri. Luis Edoardo
è un surrealista, non solo
com e poeta. Mi regala un
libro da cui provo a tradur­
re alcuni versi in italiano,
anche per cercare di avere
più confidenza con lo spa­
r
non è cosi. Alcune frequen­
tano corsi di lingua italiana
alla Casa Italia, hanno co­
nosciuto o vorrebbero co ­
noscere il loro principe da­
gli occhi azzurri.
Al di là di questo, che è
c o m u n q u e un p ro b le m a
pensando a come m olte di
loro si riducono una volta
giunte qui, fa pensare il fat­
to che qui i rapporti tra le
p e rso n e , non n e c e s s a ria ­
mente solo tra uomo e don­
na, siano molto m eno con­
venzionali e più accelerati
rispetto a noi. Passeggiare
p e r q u a lc h e c e n tin a io di
metri nel centro della città
con Edwin Mackanzie, co­
lombiano con padre di ori­
gine scozzese, significa far­
si presentare una ventina di
persone che lui già conosce
e osservare, stupefatti, co­
m e e n tra in c o n ta tto con
u n ’altra v en ­
tina di perso­
ne, che subito
lui ti presenta
d e fin e n d o li
“ am igos” an­
c h e se li ha
conosciuti da
a p p e n a due
minuti.
U n a d e lle
ultime sere di
permanenza a
C a rta g e n a ,
o rm ai te rm i­
n ato il f e s ti­
v a l, M a rtin
Salas mi invi­
ta p e r una
cerveza nella
b e llis s im a e c a ld a p la z a
San D iego. Parliam o m ol­
to, con tu tte le d iffic o ltà
linguistiche del caso. M ar­
tin mi chiede della poesia
in Italia, d e lla situ azio n e
politica, se c ’è qualche re­
s is te n z a . O ffro r is p o s te
sc o n so la te . G li ra c c o n to
della “Stazione di Topolò”,
d e lla n e c e s s ità di “ f a re ”
poesia. Lui ne è un buon esempio, il festival se lo or­
ganizza quasi da solo, cer­
cando gli sponsor e gli spa­
zi, tenendo i contatti con i
poeti. Mi dice che forse in
agosto verrà a M edana, alle
“Giornate della poesia e del
v in o ” . G lie lo a u g u ro di
cuore.
E ’ l ’o ra del rito rn o , e
non me ne dispiace. Trovo
che le cose belle debbano
avere una durata lim itata,
non eccedere nel tempo, al­
trim enti diventano un’abi­
tudine. Lascio con un ab ­
braccio, l ’ultim a sera, l ’a­
m ico E d w in , ch e in fe b ­
braio probabilm ente ritro ­
v e rò in I ta lia . E ’ q u a si
m ezzanotte e siamo tutti e
due un po’ brilli, e ben feli­
ci.
L ’aereo per Bogotà par­
te alle sei del mattino, levataccia infame. Q uando sto
per fare il check-in sento una v o ce a lle m ie sp a lle .
Edw in è venuto a salutar­
mi: “Ehi amigo, todo bien,
sì o no?”. Todo bien, todo
bien, amigo.
M ichele Obit
6
n o v i
m a t a j u r ________________________________________________________________
Četrtek, 17. januarja 2002
“M ama.... zaščita!” Tele
je bil naslov diela, ki nam
ga je na D nevu em igranta
predstavilo Beneško gledali­
šče.
Ni šlo za izvirno, origi­
nalno gledališko dielo pač
pa za nieke vrste pripovedi
o p o ti, ki so jo p re h o d ili
Slovenci v Furlaniji do spre­
jetja zaščitnega zakona, do
današnjih dni. O težavah an
p ritisk ih , ki so jih m orali
p re m a g o v a ti sam o za ra d i
zvestobe do svoje zemlje an
roda. O tem, kakuo so živiel
v strahu zaradi svoje ljube­
zni do svojega slovienskega
jezika. Bila pa je tudi pripo­
ved o tem, kakuo so zavedni
Slovenci skarbiel za svojo
kulturno tradicijo an sloviensko besiedo, kakuo so se
trudil za jo obvarvat od vsieh hudih sil an jo daržat ži­
vo. Kuo so se začel počaso
povezovat med sabo, kakuo
se je rodilo p rvo k ulturno
d ru štv o Iv an T rin k o , k je
ima korenine špetrska dvo­
jezična šuola.
V predstavi, zelo na kra­
tko poviedano, smo videl ne
le v kakih razm ierah so se
Slovenci obdržali po naših
vaseh an dolinah, pač pa tu­
di kaj vse so naredili an po­
stavili na nuoge v časih, ko
n iso b ili p riz n a n i an n iso
imeli na svoji strani obedne
zakonske podpuore.
Tolo pripoved o zgodovi­
ni Slovencev v Kanalski do­
lini an Reziji, v Terskih an
Nadiških dolin v zadnjih se­
demdesetih lietih je napisal
Aldo Klodič, ki se je opiral
tudi na dram atu ršk o dielo
Izidorja Predana - D orica.
Za postavitev na oder je tudi
letos poskrbel režiser M a­
rjan Bevk. Pomen povzame­
m o p a la h k o s p riz o ro m ,
kjer se daržita za roko star
beneški d u h o v n ik (R enzo
Gariup) an učenka dvojezi­
čne šo le (E m m a G o lle s).
S lo v e n sk a d u h o v š č in a je
skozi stoletja govorila, m o­
lila an učila beneško lju d ­
stvo po slovensko, sedaj je
njeno vlogo prevzela dvoje­
zična šola v Špetru, ki je lietos postala daržavna.
Predstava se začne s pri­
zorom iz Predanove “Prepo­
vedi”. Laziški gaspuod don
C uffolo pod lipo skriva v
zemljo slovenske knjige, ki
jih je ta k ra tn a f a š is tič n a
oblast povsod uničevala an
žgala. Bilo je lieta 1933, ko
je fašizem p re p o v ie d u še
molit po sloviensko v bene­
ških cerkvah. Prizor se za­
ključuje z znamenito zadnjo
pridigo, ko slovienski duho­
vnik prosi beneške viemike,
naj se oklepajo svojega jezi­
ka prav s tako ljubeznijo kot
svoje zemlje, naj ga varjejo
v svojih domovih, kot lučko
de na ugasne. Dokjer ne pri­
de dan, ko bo slovienska besieda spet imiela svoje pra­
vo miesto v družbi.
D ru g p r iz o r p rik a z u je
p a rtiz a n s k e g a k o m is a rja
(Giovanni Carlig), ki pride
v beneško vas. Pohodil so
našo zem ljo an že naredil
“provincia di Lubiana”, pra­
vi beneškim ljudem. Odvzet
n
--------------------------------------------------------------------------------------
Druži nas jubezan
do našega jezika
An lietos se je
v Ristori v Čedadu
zbralo zaries puno
ljudi iz vsieh naših
dolin.
Dan emigranta
je za naše ljudi
v parvi varsti
Beneško gledališče
an prepoviedat so nam tiel
naš jezik, našo piesem, našo
molitev. Požgal so nam do­
m ove, posul fabrike, odpe­
ljal naše ljudi v G onars an
niemška koncentracijska ta­
borišča. Z atuo sm o parjeli
za puške. Ljudje, ki ga po­
slušajo, počaso zastopijo, de
niemajo opravila z “ribelli”,
kot jih je prikazovala fašisti­
čna propaganda, de partiza­
ni so ljudje, ki se borijo za
slo v ie n s k o stv a r, za svoj
dom an svoj jezik.
Tretji prizor je iz drame
“Em igrant”, začne se z ža­
lostno beneško “Oj božime”
an hitro potlè poslušamo no­
sečo ženo (Loredana Drecogna), ki bere ganljivo pismo
s v o je g a m o ž a , r u d a rja v
B elgiji. T ežkuo d ielo pod
zemljo nje mož Mario (Ro­
berto B ergnach) opisuje v
pism u očetu. “Parjatelji se
poznamo samuo po glasu an
po zobjeh, če se kajšan posmieje. Težak an grenak je
kruh, ki ga tle služimo”. Na
koncu se čuje m očan šum,
krik iz rudnika. Ratala je nasreča.
S četartim prizorom, kjer
sta župan (M atteo Chiabai)
an sindakalist (M ario B er­
gnach), se pripoved vrača v
Benečijo, kjer se začenjajo
organizirati levičarske stran­
ke, ki so pruot izkrvavitvi
naše zemlje zaradi em igra­
cije, ki zagovarjajo pravico
beneških ljudi do diela an
življenja doma, ki spodbuja­
jo šindake an druge domače
oblasti, naj se zganejo za de
beneška zemlja ne umarje.
V zadnjem delu je prika­
zana povojna zgodovina Be­
nečije z ustanovitvijo kul­
turnega društva Ivan Trinko,
ki ima v svojem program u
zd ružitev vseh Slovencev
videm ske pokrajine, od ti­
stih, ki žive pod Višarjami
in pod Kaninom, do tistih v
Terski in Karnajski dolini.
Kajšan se zmisle na slovienske knjige skrite pod zemljo
an jih če pamest na dan. Pa
ni še cajt.
Začne se potle “rožar” od
v sie h D n evov em ig ra n ta,
katere o b lasti so govorile
pred beneško publiko, kaj
so obečovale v štierdesetih
lietih. Vse do lietošnjega li­
eta, ko končno im am o za­
ščito, ki nas brani an nam
daje možnost obdaržat svoj
slovienski jezik an razvijat
svojo kulturno tradicijo.
"Starim" igralcem
so se lietos
pridružili tudi
učenci iz
špetrske
dvojezične šole
Nič nam ni bluo šenkano,
do današnjih dni, an za vsa­
ko stv ar se je bluo trieb a
trudit an potit. Takuo bo an
od sada napri. Za uživat pra­
vice, ki so napisane v zako­
nu se bo muoru vsak od nas
zavihnit rokave an parjet za
dielo, takuo, ki je poviedala
Živa G ruden v svojem go­
voru.
Predstava se je zaključila
z Emmo Golles, ki je pru lepuo prebrala slovensko pra­
vljico iz kn jig e P rav ce iz
Benečije an jo šenkala obe­
ma govornikom a: p red se ­
dniku slo v e n sk e g a p a rla ­
menta Borutu Pahorju in se­
natorju Milošu Budinu.
V igri so nastopili še: Li­
dia Z abrieszach, G raziella
T om asetig, M arco Predan
an Emanuela Cicigoi.
V predstavo so bili vklju-
čeni trije momenti, protago­
nisti katerih so bili naši naj­
mlajši, tisti, ki so rasli an ra­
stejo v okolju, kjer je močna
skrb za naš slovienski jezik.
Alessandra iz Rezije, kjer je
v zadnjih letih domači jezik
prestopil tudi prag šole, je
prebrala nekaj svojih spisov
v rezijanščini. N astopila je
tudi skupina dijakov, bivših
učencev dvojezične šole, ki
so se predstavili s “Postajo
900”, glasbeno kompozicijo
z “bidoni”, violini, basom in
harmonikam. Dirigiral jih je
pro f. A le k sa n d e r Ip a v ec .
Mladim, ki so sodelovali na
Postaji Topolovo in predsta­
vili “Les tambours de Topolo” so se pridružili prav za
Dan em igranta drugi bivši
učenci dvojezične šole. Po­
nudili so nam nekaj p o se­
bnega in prijetnega, tudi sa­
mi pa so bili veseli za na­
stop in tudi zato ker so se po
d o lg em č asu sp et sreča li
m ed sabo in delali na sku­
pnem projektu.
Tisti, ki so pa bili najbolj
vseč vsem , so bili učenci
petega razreda dvojezične
špetrske šole. Predstavili so
zelo sproščeno dvojezično
predstavo, slovensko-angleško. Bili so ries super pridni
in super simpatični. Prikazali p a so zg o d b o s k u p in e
otrok, ki se srečajo nekje v
Ameriki an se začnejo spra­
ševat, zakaj takuo čudno go­
vorijo angleško, zakaj izgo­
varjajo besede, ki jih drugi
ameriški otroci ne poznajo.
Se začenjajo spraševati, za­
kaj je takuo an odkrijejo, da
so Benečani. Pridejo v B e­
n e č ijo , s p o z n a jo n jih
varstnike, spoznajo kulturno
d elovanje slovenskih d ru ­
štev an se znajdejo tudi na
Dnevu emigranta v Čedadu.
Lietošnji Dan em igranta
je bil živahen an je bil vsem
všeč, še posebno so bili vsi
veseli videti tiste beneške
otroke, ki so takuo veselo,
sproščeno an živahno igrali
na odru, so se pogovarjali
angleško an slovensko. So
bili najbolj evidenten dokaz,
de kupe z našo dvojezično
šolo imamo glaboke koreni­
ne v naši zem lji, an grede
živimo v današnjem moder­
nem cajtu, naš pogled je pa
obamjen v jutrišnji dan.
Parvič po puno lietih je
bil D an e m ig ra n ta b re z
C hecca. N jem u je biu p o ­
svečen začetek našega praz­
nika. Lia B ront je zapiela
njega piesam “Ist te prosim
o muoj Buog”, na kitaro jo
je spremlju Alessandro Bertossin.
7
novi matajur
Koledarij
četrtek, 17. januarja 2001
Izšel je zajeten Trinkov koledar
Za Dan emigranta je prišel med
slovenske bralce Trinkov koledar
za leto 2002. Bogat je kot v vseh
zadnjh letih in ne le po zajetnosti obsega namreč 225 strani in obja­
vlja prispevke 29. avtotjev iz be­
neškega in širšega slovenskega
prostora -, pač pa tudi po vsebini.
Tudi letos je urednikom uspelo
zbrati več prispevkov v domačih
slovenskih dialektih in torej ponu­
diti bralcem bogastvo in barvitost
slovenskih govorov na V idem ­
skem, od rezijanskega in tipanskega do nadiškega.
Za uvodni, koledarski del je
spet poskrbel trbijski župnik Emil
Cencig, ki ponuja opis leta in mr­
vice iz ljudske modrosti. Sledi po­
glavje “Naš današnji dan”, kjer je
najprej objavljen dolgo pričako­
van zakon štev. 38 iz leta 2001, s
katerim končno italijanska država
ščiti slovensko manjšino. Tu je tu­
di zelo zanimiv prispevek senatotja Stojana Spetiča o dolgi poti za­
ščitnega zakona. Poglavje zaklju­
čuje prispevek Lojzeta Peterleta,
prvega predsednika samostojne
Slovenije, ki se spominja desetle­
tnice samostojnosti.
D rugo poglavje z naslovom
“Popotovanja”'je zgodovinsko in
versko obarvano in objavlja pri­
spevke Francesche Tonero o ver­
skih poteh v Prapotnem, M aria
Gariupa o procesijah v Kanalski
dolini, msgr. Franca Rupnika o pr­
vi apostolski vizitaciji na ozemlju
oglejskega patriarhata, Franca
Fomasara, ki razmišlja o koreni­
nah Evrope in dveh čedajskih ose­
bnosti: Pavla Diakona in patriarha
Paolina.
“Rast iz zgodovine...” je pogla­
vje, ki predstavlja nove pobude za
ovrednotenje našega prostora. Avtoiji so Roberto Barocchi, Zdrav­
ko Likar in David Klodič o zgo­
dovinski dediščini, Moreno Miorelli (o Postaji Topolove) in Cesa­
re Tomasetig (o Mittelfestu). Iole
Namor predstavlja Slovenski glas
beneških Slovienju v Belgiji, An­
drej Vovko pa družbo Svetega
Mohorja in beneške ude.
“... in izročila”, kjer lahko bere­
mo zelo zanimive prispevke Juli­
jana Strajnarja, Adriana Qualizze Hvalice, Giovannija Corena, Ro­
berta Dapita, Adriana Noacca, Ja­
neza Dolenca in Ane Zuzzi, Catie
Quaglia in Rema Chiabudinija.
V zadnjem poglavju je še spo­
min na Kekka in dr. Jože Lovren­
čiča. Zaključuje skrbno izdelana
bibliografija videmske pokrajine,
ki jo je pripravila Ksenija Majovski. Likovni vložek je letos kole­
ktivnega značaja, je posvečen Be­
neški galeriji, ki jo predstavlja Pa­
vel Petričič.
2002
T rin k o v
k oled ai
Iz lieta v lieto se buj širi med občinskim i upravam i in društvi navada pripraviti dvojezične dom ače kolendarje
Naše vasi na stenskih koledarjih
Iz lieta v lieto sm o buj
bogati, kar se stenskih koledaijev tiče. Ratala je pru liepa navada, de nim ar v vie
krajih parpravjajo svoje ko­
ledarje. Kar je lepuo je, de
takuo pride na vidno mesto
v vsaki hiši domača realnost
an tudi dom ača slovienska
besieda. A nkrat je biu samuo koledar Doma, ki lietos
žal ni paršu na dan, sada jih
je pa kar liepo število.
N a parvo m iesto je pru
luožt stenski koledar, ki so
ga napravili otroc iz vartca
an osnovne Suole iz Sauodnje an sodi v projekt Stezi­
ce, pri katerem sodelujejo
vse Suole obm ejnega pasu
naše pokrajine. O njem piše­
mo posebej tu blizu.
Posebno pozornost zaslu­
žita dva koledarja, ki sta jih
napravila dvie naše kamunske uprave, tipanska an garmiška. Tel zadnji je rezultat
s o d e lo v a n ja s k u ltu rn im
društvom Rečan an je pru liep. Napravla g a je Margheri­
ta Trusgnach. Im a za vsak
miesac lepo fotografijo čarno-bielo an tudi poezijo do­
mačih avtorju. Takuo, de je
ries posvečen rojstnemu do­
mu, ki je tudi naslov poezije
R inalda L u ščak a na parvi
strani. Na garmiškem kolen-
“Buog z vam”, i giorni
dei bambini di Savogna
“Buog z vam 2002” è
l ’augurio che i bam bini
d elle scu o le d ’in fan zia
ed elem entare di S av o ­
gna fanno attraverso un
bel calendario realizza­
to, a l l ’in te rn o del p ro ­
getto “Sentieri-Stezice”,
anche grazie al sostegno
d e l l ’a m m in is tr a z io n e
com unale, della Pro loco
Vartacia e del gruppo Ana di Savogna. I bam bi­
ni - lo racco n tan o loro
ste ssi - p a rla n d o co n i
propri nonni hanno sco­
perto che nelle loro p a­
role c ’è un m ondo di va­
lori.
I mesi sono così illu­
strati da disegni e da fra­
si rip re s e d ai ra c c o n ti
dei nonni. Racconti sem ­
plici, di com e ci si saluta
Ženar
7 1 U Ì7
-2LM:va
n C.M
i m
m
. ___________
Zima
N o ju tr o in n n* zbudilo
a n tu uoue j e su ,
je su velik snieg,
na usta p a r ia m i j e srnieh.
K uo j e lepuo tle
z a m e tu g o rk u o li le ža t,
tu m ieru ie s/ hi I,
k a r po »viete so s tm in « tu js k e
in dialetto sloveno, di come
si augura buona fortuna o
come si saluta prima di en­
trare nella stalla. A lla fine
di ottobre si ricorda la tra­
dizione di andare di casa in
casa a recitare le preghiere
per i defunti e a raccogliere
panetti, “brat hliepce za
te dušice” . M olte le in­
v o c a zio n i a D io, c o m ­
p re s a q u e lla ch e si fa
quando un bambino gio­
cando si fa male: “Buog
se usmil čes use dušice u
vicah”.
a n n a d u : n i J u d je
se na m urjo sm eja t,
p a m utirajo
ta r p iti a n jo k a t.
S a rin o R oga ist bon m olila,
de ohrani nas tu j snih reči,
a n njega M at S v e ta M arija,
n a j ona pa sviel pom eri.
De m ier prid e m ed n as,
te prosim , m u o j R uog,
usliši m oje pro šn je ,
ugriej n a n t Ijuheznjo ta rre
De k o r bo d ruga zim a,
darju so poezije Renza Gariup, M arie G razie G ariu p ,
A lda K lodič, L orette Ber-
č etudi bo m ra z.
bo snieg a n bo led.
nu svietc bo lepuo iiv ie t,
c
le tele oči
m .n a k d m
a
n
e
ja z sr bili la m u
sc b iu žtia n ...___
b
a
lieto 2 0 0 2 anno
Kur so
viha/tih od (Ig
C#
Kar
m viltajili
ruminila m s/irth na
ŽENAR GENÀR GANAR
0
1
Žet
m r »Januar
če r ti bomo im icli
«.k. 1
2
3
4
5
C *5 6
7
8
9
10
11
12
• 13
14
15
T
S
Č
P
S
N
T
S
Č
P
S
N
T
S
Č
Č
P
S
N
P
T
S
Č
P
S
N
P
T
S
Č
17
18
19
20
21 »
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
i
___________
T
q c » -■ ~
nich, Doricja Predana an Gi­
acoma Canalaz.
2 e drugo lieto je tudi zve­
za naših emigrantov Sloven­
ci po svetu izdala kolendar,
ki sta ga spet pripravili M a­
rina C ernetig za jezikovni
del an Sandra Manzini je na­
pravila pa risbe. Posebnost
telega koledarja je v tem, de
so - lietos prestavlja vič sort
diel an vsake sort posode an
oro d ja z njim p o v ezan e imena napisana v beneškem,
terskem an rezijanskem dia­
lektu.
Na pobudo Centra za kul­
turne razisk av e an fare iz
Barda v sodelovanju z zdru­
ženjem Blankin iz Čedada je
paršu na dan tudi koledar za
Bardo. Bogatijo ga fotogra­
- NOVO u m i
K o ld a
17
C
A n t« f ò j
^
fije iz starih cajtov an donašnjih dni, pa tudi pregovori
an odlomki iz svetega pisma
v terskem dialektu.
D ruštvi L ipa an M onte
Joanaz iz Ceniebole, le s po­
močjo združenja Blankin so
izdali koledar, ki je prav ta­
ko dvojezičen an je posve­
čen h išn im im en am . N a
njem so stare čmo-bele foto­
grafije, na katerih se lahko
prepoznajo starejši prebival­
ci Ceniebole.
Na koncu naj om enim o
še koledar, ki ga je izdalo
k u ltu rn o an re k re a c ijs k o
društvo Sv. Standreš iz Kravarja. Vsi fotografski posne­
tki prikazujejo delovanje an
inciative društva. An tel ko­
lendarje dvojezičen.
novi matajur
Aktualno
Četrtek, 17. januarja 2002
Deželna
šola je
vse bolj
evropska
Da se na področju šo l­
stva v naši deželi nekaj bi­
stvenega spreminja in da je
v tem novem procesu akti­
vna sama šolska struktura,
ki jo vodi deželni šolski ra­
vnatelj Bruno Forte, postaja
iz dneva v dan bolj jasno.
Pravna osnova zato sta za­
ščitna zakona za jezikovne
m anjšine (482) in sloven­
sko m anjšino v F urlanijiJuljiski krajini (38), izhodi­
šče je pa prav gotovo bolj
odprto, evropsko pojm ova­
nje šolstva, ki naj je obču­
tljivo do m anjšinskih je z i­
kov in kultur kot pogoj za
polno oblikovanje osebno­
sti otrok in naj vrednoti ve­
čkulturnost in večježičnost,
še zlasti na o bm ejnih o b ­
močjih pa naj omogoči po­
znavanje sosedov jezik.
Take in podobne misli in
predlogi so prišli na dan na
mednarodnem zasedanju na
tem o “Jezikovne m anjšine
v Furlaniji-Julijski krajini,
Slovenji, Flrvaški: bogastvo
vredno o v re d n o te n ja ” , ki
sta ga na sed ežu g o rišk e
pokrajine prejšnji teden pri­
redila šolski sindikat CGIL
in M edregijsk i sin d ik aln i
svet FJK - Slovenija. Med
drugimi so se posveta ude­
le ž ili prof. B ru n o F o rte ,
prof. S ilvana S chiavi Fachin, M aurizio T rem ul in
Giorgio Brandolin.
Lettera alla famiglie sulle novità previste dalla legge
La scuola si apre
alla lingua slovena
R iguardo a ll’uso della
lingua slovena nelle scuole
d e ll infamia e nelle scuole
elem en ta ri e m edie d ella
provincia di Udine nel ri­
spetto dell’ambito territoria­
le di riferimento, il direttore
dell' Ufficio scolastico regio­
nale Bruno Forte ha inviato
alle famiglie, in italiano ed
in sloveno, con modulo an­
nesso, la lettera che segue.
Questo Ufficio informa le
SS.LL., che, con l’approva­
zione da parte del Parlamen­
to N a z io n a le d e lle leg g i
1 5 /1 2 /1 9 9 9 , n. 482 e
23/2/2001 n. 38 e con l’ema­
nazione del Regolamento di
attu azio n e d e lla p rim a di
queste due leggi, pubblicato
nella Gazzetta Ufficiale del
13/9/2001, divengono opera­
tive le norme di tutela delle
minoranze linguistiche stori­
che, tra le quali è compresa
quella slovena della provin­
cia di Udine.
E sse si attuano “nel ri­
spetto dell’ambito territoria­
le di ciascuna lingua” (art. 2
della legge n. 38) e la sua
delimitazione “è adottata dal
consiglio provinciale”, “sen­
titi i com uni interessati, su
richiesta di almeno il 15 per
cen to dei cittad in i iscritti
nelle liste elettorali e resi­
denti nei comuni stessi, ov­
vero di un terzo dei consi­
glieri comunali dèi medesi-
organizira v Spetru /
organizza a S. Pietro al
Natisone
Tečaj / Il co rso
O FFIC E A U TO M ATIO N
- za brezposelne z opravljeno višjo srednjo šolo / pe r i diplomati in
stato di disoccupazione;
-
tečaj in didaktični material brezplačna / il corso ed il materiale didat­
tico sono gratuiti;
-
trajanje 600 ur, 240 za delovno prakso / durata 600 ore, di cui 240 di
stage;
Programma e obiettivi del corso:
Il tecnico dell’autom azione d'ufficio è un operatore di personal com­
puter e della rete cap ace di utilizzare tutte le applicazioni più diffuse
in ambiente ufficio, gestire le periferiche e la rete aziendale nelle fun­
zioni di b ase ed avanzate nonché operare con gli altri mezzi di office
automation, coniuga pertanto le com petenze impiegatizie con le tec­
nologie informatiche e telematiche.
Il programma è suddiviso in tre aree: area delle mansioni di ufficio,
area degli applicativi, area delle reti.
Con il corso si acquisiscono le conoscenze necessarie per accedere
all'esam e per l'ottenimento della ECDL (Patente europea di informati­
ca).
Začetek tečaja v januarju I Inizio corso in gennaio:
Vpisovanje in ostale informacije na tel. št. 040/566360 ali na spletni
strani www.lintver.it. Per informazioni e iscrizioni n. tel. 040/566360
oppure sul sito www.lintver.it
Tečaj je odobril Deželni odbor/ Corso istituito dalla Giunta Regionale
in ga financirajo: e finanziato da:
Evropska komisija / Commissione
Europea
Evropski socialni sklad / Fondo Sociale
Europeo
Ministrstvo za deio in socialno skrbstvo /
Ministero del Lavoro e della Previdenza
Sociale
Avtonomna Dežela Furlanija Julijska
Krajina / Regione Autonoma Friuli Venezia
Giulia
Deželno Ravnateljstvo za Poklicno uspo­
sabljanje / Direzione Regionale
pe r la Formazione Professionale
II direttore
generale
dell'Ufficio
scolastico
regionale
prof. Bruno
Forte
mi comuni” (art. 3 della leg­
ge n. 482).
Gli articoli n. 4 della leg­
ge 482 e n. 12 della legge 38
stabiliscono le modalità d ’u­
so della lingua della m ino­
ranza nelle scuole, fermo re­
stando il principio che “la
lingua ufficiale della Repub­
blica è l’italiano” (art. 1 del­
la legge n. 482). Esse sono:
- nella scuola dell’infan­
zia l’educazione linguistica
prevede che lo svolgimento
delle attività educative av­
v e n g a anche n e lla lin g u a
slovena. Inoltre “la program­
mazione educativa compren­
derà anche argomenti relati­
vi alle tradizioni, alla lingua
e alla cultura locali da svol­
gere anche in lingua slovena,
senza nuovi o maggiori one­
ri a carico del bilancio dello
Stato”;
- nella scuola elementare
e in quella secondaria di pri­
mo grado “è previsto l ’uso
anche della lingua della mi­
noranza come strumento di
insegnamento”. Sempre ne­
gli istituti dell’istruzione ob­
bligatoria “l ’insegnam ento
della lingua slovena, della
storia e delle tradizioni cul­
turali e linguistiche locali è
compreso nell’orario curricolare obbligatorio determi­
n ato d ag li ste ssi istitu ti
n e ll’esercizio d e ll’autono­
mia organizzativa e didatti­
ca”.
Pertanto, fin dal prossimo
anno scolastico, le scuole dei
comuni individuati dal Con­
siglio provinciale di Udine
com e zona slav o fo n a d o ­
vranno assicurare ai bambini
e agli alunni il diritto ad esprim ersi e ad apprendere
nella lingua di minoranza, a
condizione che i loro genito­
ri, all’atto della pre-iscrizione, dichiarino se intendono
avvalersi per i propri figli
deH’insegnamento della lin­
gua slovena.
Va poi chiarito che questa
opzione, offerta dalle leggi
sopra citate, può rendere più
sicura in chi usa correntemente la lingua slovena, o le
sue v arian ti lo cali, la c o ­
scienza della propria identità
culturale e linguistica, dato
che anche la lingua slovena
co stitu isce uno degli ele-
menti che sono a fondamen­
to della specialità della re­
gione Friuli-Venezia Giulia.
T uttavia questa facoltà
può essere utilmente eserci­
tata anche da chi non si esprime in questa lingua, per­
ché può costituire una base
concreta per l ’am plim anto
del proprio orizzonte lingui­
stico e porre le premesse per
costruire una sensibilità plurilinguistica che è essenziale
in un m o n d o dai c o n fin i
sempre più aperti.
Spetterà ai docenti e, in
particolare, a quelli di lingue
sv ilu p p are un equ ilib rato
curricolo che, a ll’insegna
dell’uso e del confronto tra idiomi differenti, faccia ap­
prezzare ad ogni bambino e
ad ogni alunno le potenzia­
lità espressive di chi può di­
sporre di u n ’ampia gamma
di strumenti linguistici.
Si invitano, quindi, i geni­
tori ad accogliere con favore
questa offerta formativa, che
può essere anche un modo di
attestare la dignità di questo
territorio plurilingue e della
sua storia.
Il direttore generale
Bruno Forte
Le minoranze
di Alpe Adria
a confronto
segue dalla prim a
L a C o n fe re n z a p ro ­
g ra m m a tic a d e lla m i­
noranza slovena in Ita­
lia si s v o lg e rà in p iù
fasi ed in un periodo di
un anno circa di lavori.
Si tratta di u n ’in izia­
tiva che si inserisce nel
p r o g e tto “ L e lin g u e
m inoritarie nella reg io ­
ne A lp e A d ria : d a lla
sep arazio n e alla c o lla ­
b o r a z io n e ” ed è c o finanziato dalla D irezio­
ne generale per l ’Istru ­
zione e la C ultura della
C om m issione Europea.
L ’o b ie ttiv o del p ro ­
g e tto , che si ap re con
un sim posio e prosegue
con tutta una serie di in iz ia tiv e c o lle g a te , è
q u ello di fo rn ire d e lle
risp o ste risp etto al fu ­
turo linguistico e cu ltu ­
rale d e ll’area ed elabo­
r a r e p e r le c o m u n ità
linguistiche interessate
u n a s tra te g ia c o m u n e
p e r la v a lo r iz z a z io n e
delle rispettive lingue e
culture.
L a p rim a fase d e lla
c o n fere n za p ro g ra m ­
m a tica av rà lu o g o v e ­
nerdì 1 e sabato 2 feb ­
b ra io n e lla s a la c o n ­
g re ssi d e ll’A rea di r i­
cerca di Padriciano sul
C arso triestino.
L a p r im a g io r n a ta
sarà dedicata alla co n o ­
scenza delle p rincipali
m in o ran ze di A lpe Ad ria , a p p ro fo n d e n d o i
tem i legati a ll’uso d el­
la lin g u a , l ’istru z io n e
e d i m a s s m e d ia . N e
p a rle ra n n o a u to re v o li
e sp o n e n ti d e lle m in o ­
ran ze friu la n a , lad in a,
slo v en a d e lla C a rin z ia
ed ita lia n a d e ll’Istria .
In u n a p a ro la un m o ­
m e n to di in c o n tr o e
confronto.
L a giornata di saba­
to 2 febbraio sarà in v e­
ce d e d ic a ta a ll’a n a lisi
della realtà interna del­
la m in o ra n z a s lo v e n a
delle provincia di T rie­
ste, G orizia ed U dine e
sarà articolata e svilup­
pata p er gruppi tem ati­
ci (a s p e tti g iu rid ic i e
applicazione della leg ­
ge di tu tela, econom ia
e territo rio , scuola, at­
tiv ità sp o rtiv e ed e d u ­
c a tiv e , se rv iz i so ciali,
cultura e m ass m edia).
D o p o q u e s ta p rim a
fase co n o scitiv a in cui
si d o v re b b e re a liz z a re
l ’in v en tario d elle q u e ­
stioni aperte, il lavoro
di a n a lis i p r o s e g u ir à
n e i p r o s s im i m e s i in
gruppi di lavoro.
A nche con l ’aiuto di
d iv e r s i s p e c ia lis ti ed
attrav erso il co n fro n to
c o n le d iv e r s e r e a ltà
o rg a n iz z a te d e lla m i­
noranza slovena si con­
tinuerà a m ettere a fuo­
co i problem i.
E s o lo a lla fin e di
questo lungo percorso,
ch e d o v rà v e d e re una
p a r te c ip a z io n e m o lto
a m p ia , si tra rra n n o le
co n c lu sio n i che in so ­
stan za do v reb b ero tra ­
d u r s i n e lla s t r a t e g i a
p o litica per i prossim i
anni, n ella defin izio n e
delle priorità program ­
m atiche e delle linee di
sviluppo.
E’ stato molto attivo a Stolvizza per valorizzare la figura d ell’arrotino
Dante Lettig ha lasciato un gran vuoto
Le cam pane sono su o ­
nate a Stolvizza per annun­
ciare che, purtroppo, D an­
te L e ttig non ce l ’a v e v a
fatta.
G ravem ente infortunato
perché investito da una au­
to m o b ile il 23 novem bre
s c o rs o a S. G io v a n n i di
C a s a r s a , e ra r ic o v e r a to
a ll’ospedale di Udine.
Le sue condizioni erano
state critiche fin da subito.
L ’ap p ren sio n e degli stolv izzan i e di chi lo c o n o ­
scev a è sta ta c o sta n te . Il
pensiero, anche in queste
giornate di festa, è spesso
andato a lui e alla sua fa­
m ig lia c o n la s p e ra n z a
però nel cuore che tutto si
p o te sse ris o lv e re al m e ­
glio.
D ante in q u esti u ltim i
an n i av e v a d ato m o lto a
Stolvizza ed in lui si vede­
va una persona buona e di­
sponibile e al tempo stesso
forte e decisa che dalle pa­
role arrivava anche ai fatti.
La costituzione del C o­
m itato per il m on u m en to
a ll’Arrotino nel 1997, che
ha coinvolto gran parte del
paese, la realizzazione del
m onum ento nel 1998, d e ­
dicato a questo tipico m e­
s tie r e , l ’o r g a n iz z a z io n e
d e lla fe sta d e ll’a rro tin o ,
arricchita anche da squisite
sp e c ia lità g a stro n o m ic h e
per le quali provvedeva di­
rettam ente, l ’allestim ento
della m ostra d e ll'a rro tin o
nel 1999 dove è conservata
la mem oria storica di quel
paese, la stam pa di un li­
bro sulla sua vita ed espe­
rienza lo scorso anno, sono
state le tappe im portanti di
questo suo impegno.
E lo spirito di collabora­
zione e di coinvolgim ento
delle varie forze è stato il
filo conduttore di queste iniziative som m ato al calo­
roso e co stan te ap poggio
della sua famiglia.
Dante ha dim ostrato che
i sogni e le aspettative si
possono rea lizz are , la v o ­
rando con serietà ed im pe­
gno e con il sorriso sem pre
sulle labbra. Questo credo
che sia l’essenza di ciò che
ci ha lasciato.
Gli siamo grati per tutto
ciò che ha fatto e per l ’e ­
sem pio che è stato per noi
e speriam o che questo in­
segnam ento possa dare an­
ch e a noi q u e lla fo rz a e
b uona v o lo n tà nel dare e
fare qualcosa per il proprio
paese e per la propria val­
le, perché continui, nono­
stante tutto, ad essere viva.
Luigia
—
novi m atajur
Minimatajur
---------------------------------
Četrtek, 17. janurarja 2002
“Narlieuši šenk je veseje”
Z a u o šč it v eseu B ožic
družinam so otroc dvojezič­
n e g a v a rta c a v S p ie tre
šenkal lepo predstavo (reci­
to) an s telo igrico so nam
storli zastopit, de “narlieuši
šenk na sviete, je veseje” .
Pridni, zaries pridni tisti, ki
hodejo že zadnjo lieto, pa
tudi tisti, ki so kumi presto­
pil prag vartaca. Lepo sorprežo jim jo je nardila žu­
p a n ja iz S p ie tra , B ru n a
D orbolò, ki jim je šenkala
an “videoregistratore”.
“...te dobre daržita...” takuo
so nasi otroc zapiel v Scigli
“Koleda, koledon primite
b ab o za g u ž o n , te d o b re
d a rž ite , te h u d e v a rz ite ” ,
ta k u o , an še k a k o d ru g o
vižo, so ankrat piel po vaseh,
kar so hodil po koledo. Je
adna naša stara navada, ki pa
pai- kajšnim kraju šele živi,
ku v Scigli, za reč adno. An
pru v teli vasi so se zadnji
dan lieta že zjutra ušafali otroc, ki hodejo v dvojezični
vartac an Suolo v Spietar an
šli po vasi z njih korpicam
(al cajne, al pletenice, kličita
jih, takuo ki vam gre pru!).
V asnjani so jih pru veselo
sparjel an jim zvestuo metal
iz pajuolu an ganku liešinske, oriehe, jabuke, pa tudi
karam ele, “b ag ig je” an še
druge reci... So imiel ki pobierat otroc, pomagali so jim
tudi uCiteljce, mame, tata an
noni, ki so jih spremljali. Otroc so bli pru veseli tega, pa
tudi vasnjani, ki kar so za­
gledal tarkaj otruok kupe so
šli s spomini na stare lieta,
kar ankrat je bluo puno o-
truok tu vsaki vas. Oživiet
naše stare navade an učit
naše otroke jih spoštovat je
zaries ’na pametna stvar.
Zakoj bej jočate?
Otroc od zbora Glasbene šuole iz Spietra so nam pokazal, kakuo so se lepuo
navadli piet pod vodstvom (sotto la guida) Davida Klodič. Poslušal smo jih v cierkvi
v Ažli, kjer jih je posnela tudi Rai, an tudi na božičnim koncertu v cierkvi v Ruoncu
Din gospud - ne m lad
nè star - dušyl z Laškaga anu an si g a rd e še gore na
Ravanco za njagii šahti.
T a-w vasy, dyn sajtlin
ta-par Tililoju anu dyn tapar N andù, tant za se pod ra g ia t anu tad ij poCasu
spet ta-na poti na gore po
Poje.
Ko an bil ta -n a k u n cy
vase itii, ki njyn so te stare
škule, an vidi ta-prid jišo,
ta-na šaližu, dnoga didaca,
ki an bo bil m el štirk ra t
dwisti lit todé wòkul anu ki
an jokal taj din wotròk.
Te gospud se postavil an
ga gledal anu pušlušal dardu ko an poCal ga w otbarjuwat: - 2 u Kristi, nun!
Ko bej mate ki jočate? Stè
b o la n , to w an d ila k e j?
M uc’ mate lit?
L ipi m oj sinyC ja myn
nikar kòj Styrkrat dwisti lit,
taj ti' me vidiš! Ja si zdraw,
g ra č je B o g a v e , n im a n
nikar! - mu rispundal didac.
Gospud spet: - Ma zakoj
bej jočate?
D idac: - M òj woCà me
lupai! An mi dal bert!
G o sp u d : - W as w očii
was liipal? Ma zakoj?
D idac: - Za w ojo ki si
vijawal peči mimu dedu!
Te gospud ni' vedel koj
ricyt: an se pobral anu an si
šy l po n ja g a p o ti b a sa n
sm iha dardu ko an dušyl
gore na Ravanco.
- Réci za se wociirat za
smijon! - an šyl nu si g ’al.
(Iso pravico je bil napi­
sal rejnik Gwàn Clemente
Tomažyc' z librino Autori
Resiani -1984)
10
novi matajur
Šport
četrtek, 17. januarja 2002
3 . C a t e g o r ia
S a v o g n e s e - G a g l ia n e s e
C is e riis - A u d a c e
R is u l t a t i
1. C
a t e g o r ia
T a rc e n tin a - Valnatisone
0-0
F a g a g n a - Real F ilp a
1 -1
A m atori
Reai Filpa - E diltom at
O s te ria d e lla s a lu te - Valli Natisone
C a ffè M iani - Valli N a tis o n e
Moulin ro u g e - Ost. al Colovrat
1-1
4-4
L 'A rco b alen o - Poi. Valnatisone
O steria al Colovrat - Ai C o n s
A
m atori
C alcetto
C .E . Z a m p a r o - M e re n d e ro s
4 -4
I e m m e se rv iz i - B ro n x te a m
n.p.
Paradiso dei golosi - R a ta ca lie n te 5-2
R e a l m a d r a c s - Il s a n to e il lup o 4-6
P r o s s im o t u r n o
1. C
a t e g o r ia
T ric e s im o - V a ln a tis o n e
C alcetto
M e re n d e ro s - M u p p e ts
Bron x te a m - R a ta c a lie n te
Dlf/BpU - P a ra d is o dei g olosi
Il s a n to e il lup o - C lim air
C l a s s if ic h e
1.
C
a t e g o r ia
A ncona, R e a n e s e , L um ignacco 28; Flu-
m ig n an o 25; R iviera, C olloredo, Union
N ogaredo 23; T arcentina 21; Buonacquis to 19; V a ln a tis o n e , T riv ig n a n o 18;
M a ja n e se , V en zo n e 15; T ricesim o, T re
stelle 13; Villanova 11.
3 . C a t e g o r ia
A rteniese 29; M oimacco 27; Chiavris 24;
Bearzi 21 ; Stella azzurra, G ag lian ese 20;
Ciseriis 19; Savognese 18; S erenissim a,
S a v o rg n a n e se 17; Fortissimi 14; S. Got­
tardo 5; Audace, Donatello 2.
A m a to r i (E c c e lle n za )
lo r O
m
"7 • A n n i O A
O n n I C iln n 1 P *
Bar
R om
a t17;
Anni 80, Reai
Filpa 16
W arriors 14; Baby color 13; Deportivo Ediltom at 12; Valli del Natisone, O steria
della salu te, T erm okey, M ereto di C apito­
lo 11; S . D an iele 7; F a g a g n a 6; C affè
Miani 5; T issano 4.
A
m a t o r i ( 2 . C a t e g o r ia )
Pizz. Rispoli, Linea g o lo sa 14; Poi. Val­
natisone 12; B ar agli am ici, B ar Savio,
C am peglio 11; S. Lorenzo 10; G unners,
P o v o le tto 9; L’a r c o b a le n o , C a rio c a 6;
T eam Calligaro 4.
C a l c e t t o ( 2 . C a t .)
Pizzeria Moby dick 14; R ata caliente 13;
S p ecial five 11; Bronx team 10; C affè
cen trale 9; Paradiso dei golosi, Autoudine, I em m e servizi 7; Dlf/Bipiu 4; se g n acco 2.
A m a t o r i ( 3 . C a t e g o r ia )
Osteria al Colovrat 20; Ai co n s, Atletico
n azio n ale, Piaino 12; Moulin ro u g e 11;
P iz z a S plit, M o im ac co 8; X av ier, B ar
M anhattan 7; P a n d a calcio 6; O rzano 3.
C a l c e t t o ( 3 . C a t .)
Il santo e il lupo, Poi. Valnatisone, Birag o b a r 12; E lettro tecn ica m a n z a n e s e
11; Clim air 8; K lupa 6; E u ro sp in , R eai
m ad racs 5; S a n M arco 1.
C
alcetto
(E
ccellenza
)
Varmo, Da Toni 15; Al baffo, F eletto 13;
Bar Z arab a ra Tolm ezzo* 12; Alla s p e ra n ­
za 11; Merenderos*, Sol C aribe 9; Mup­
p e ts 8; H idroclim a 7; Diavoli volanti 3;
C.E. Z am paro, A quarius Nuovomillenium
2.
Le classifiche degli am atori sono a g gior­
nate alla settim ana precedente.
* Una pa rtita in m eno
Partita ricc a di g o l e di e m o z i o n i q u e lla g i o c a t a c o n tr o la p iz z e r ia M oulin r o u g e di R e m a n z a c c o
Al Colovrat si dimostra tenace
Pareggio a reti inviolate p er la Valnatisone Il Reai Filpa raggiunto nel secondo tempo dal Fagagna
N el calcetto torna alla vittoria il Paradiso dei golosi Il santo e il lupo continua la sua corsa di testa
-
-
La V alnatisone dopo il
su c c e sso su lla T re S te lle
tom a dalla trasferta di Tarcento con un punto ottenuto
al termine di una gara equi­
librata. I ragazzi allenati da
Fulvio D egrassi dom enica
saranno di scena sul campo
del Tricesimo, una gara con
in palio tre punti che valgo­
no il doppio. La p artita di
a n d a ta a S. P ie tro si e ra
chiusa in parità.
Dopo la sosta natalizia e
di fine anno ritorneranno a
giocare per l’ultima gara del
g iro n e di a n d a ta le d u e
squadre valligiane che m ili­
ta n o in T e rz a c a te g o ria :
l ’Audace di S. Leonardo e
la Savognese. La giovane
squadra di Claudio Duriavig
giocherà a Tarcento col Ci­
seriis m entre i gialloblu di
Fedele Cantoni ospiteranno
la Gaglianese.
P a rtita a m ic h e v o le p er
gli Juniores della V alnati­
sone sconfitti nel finale a S.
Gottardo (4-3). Gli azzurri,
dopo essere stati in vantag­
gio di tre gol (due di G a­
briele M iano ed uno di Sim o n e C ris e tig ) ed a v e re
messo in campo tutti gli ef­
fettivi, sono stati raggiunti e
superati dagli udinesi. Da
segnalare il rigore parato da
Luca Talotti agli avversari.
H an n o fa tto m e g lio i
Giovanissimi della Valnati­
sone che, grazie alla rete
messa a segno da Francesco
C e n d o u , si so n o im p o sti
nell’amichevole di Nimis.
Jermol rimette in corsa gli Skrati
VALLI DEL NATISONE 1
CAFFÈ’MIANI
1
V a lli d e l N a tis o n e :
A lberto B irtig, V ogrig,
S c a ra v e tto (D . S p e c o ­
gna), Zuiz, Cristian Bir­
tig, Carlig, Clarig, Caucig, Pollauszach (Osgnac h ), V o la r ič , J e rm o l
(M auro Clavora).
D o le g n a n o , 12 g e n ­
naio - S u lla g a ra d eg li
Skrati è pesato com e un
m acig n o il g ra v e lu tto
che ha c o lp ito S im one
V o g rig , c h e il g io rn o
prim a ha perso la madre
Lidia.
La partita si è dispu­
tata sul cam po di D ole­
gnano a causa del ghiac­
cio che ha reso im prati­
cabile il terreno di gioco
di Podpolizza di Pulfero.
Le squadre sono scese in
campo contratte vista l’im ­
portanza della posta in pa­
lio.
Nel prim o tempo, gioca­
to a ritm o blando, l ’unica
a z io n e d e g n a di n o ta , al
26’, vede gli ospiti passare
in vantaggio con Davelli. I
c o d r o ip e s i n e l fin a le di
tempo sono costretti a gio­
care in inferiorità num erica
per l ’espulsione di un pro­
prio giocatore.
N ella ripresa il gioco ri­
prende più vivace ed al 3 ’
gli Skrati ristabiliscono le
distanze. Il pallone calciato
da Stefano Pollauszach vie­
ne r e s p in to d a l p o r tie r e
Bravin, la sfera è ripresa da
Borut Jerm ol che fa centro.
Per i restanti 37’ la squadra
valligiana cerca senza suc­
cesso il gol vincente con le
conclusioni di M ichele Osgnach, Andrea Zuiz e Da­
vid S pecogna. Q uasi allo
scadere, sono invece gli ospiti ad andare v icini alla
vittoria centrando un palo
con Pinzan.
Alberto Birtig,
portiere della
Valli del Natisone
La formazione
del Paradiso dei golosi
Il p resid en te P a u s s a ha e s p o sto il con su ntivo dell’anno p a ssa to
Tiro a segno, trend in crescita
Nell’incontro
di fine anno tra i soci
del Tiro a segno di
Cividale il presidente
Giuseppe Paussa ha
esposto il consuntivo
dell’anno passato: gli
iscritti sono stati 657,
venti in più rispetto
al 2000. Altro aspetto
interessante sono le
migliorie apportate
al poligono di tiro ducale
Sono ripresi i campionati
a m a to ria li co n le n o stre
squadre impegnate nel giro­
ne di Eccellenza, il Reai Fil­
pa e la Valli del N atisone,
entram be bloccate sul p a­
reggio.
Il Reai F’ilpa, dopo esse­
re passato in vantaggio col
F a g a g n a g ra z ie a lla re te
messa a segno da Fabio Simaz al 10’ del primo tempo,
non è riuscito a m ettere al
sicuro il risultato fallendo
alcune buone opportunità.
C om e sp esso succede nel
calcio gli azzurri guidati da
S e v e rin o C e d a rm a s sono
stati puniti a 10’ dal termine
con il rigore trasformato da­
gli avversari.
In Seconda categoria la
P olisp ortiva V alnatisone
di C ividale ha osservato il
previsto turno di riposo.
Gara ricca di emozioni e
di gol tra la capolista del gi­
rone B di Terza categoria,
l ’O ste ria al C o lo v r a t di
D re n c h ia , e la P iz z e ria
Moulin rouge di Remanzac­
co. Sul campo udinese i ra­
gazzi allenati da C o rrado
B u o n asera sono p assati a
condurre con il gol di Pa­
trick Chiuch ed hanno rad­
doppiato con Stefano Dugaro. Pronta la reazione degli
avversari che si sono ripor­
tati in parità. Ancora in van­
taggio i valligiani grazie al­
la rete siglata da Gianni (Ed i) Q u a lla a lla
quale controbatte­
v a n o i p iz z a io li
portandosi prim a
in parità e quindi
ribaltando il risul­
tato. A rim ettere
le cose a posto ci
p e n s a v a P a tric k
C h iu c h c h e con
freddezza trasfor­
mava un calcio di
rigore, consenten­
do ai ra g a z z i di
Roberto Tom asetig di m an ten ere
1’imbattibi 1ità.
N e ll’E ccellen ­
za del c a lc e tto i
M eren d ero s d e ­
vono ancora recuperare la
gara col B ar Z a ra b a ra di
Tolmezzo. I sanpietrini han­
no g io c a to lu n ed ì con la
Z a m p a ro c o n il lu tto al
b ra c c io p er l ’im m a tu ra
sc o m p a rsa d e lla g io v a n e
mamma del loro compagno
Simone Vogrig. Alla fam i­
glia di Lorenzo Vogrig così
duram ente colpita, vadano
le nostre condoglianze a s­
siem e a quelle d e ll’intero
m ovim ento sportivo v alli­
giano. Il risultato di parità è
scaturito dalle reti di Em i­
liano D orbolò (doppietta),
W alter Petricig e Gianluca
Gnomi.
In S econda categ o ria è
tornato alla vittoria il Para­
diso dei golosi che ha battu­
to la seconda della classe
Rata caliente. Per i sanpie­
trini hanno fatto centro tre
volte David Specogna e due
Massimo Medves. Il Bronx
Team ha ripreso a giocare
ieri sera, mercoledì 16. Non
perde un colpo II sant«) e il
lupo che vuole m antenere
la testa della c lassifica di
Terza categoria fino alla fi­
ne del cam pionato. D om e­
nica ha superato a Rem an­
zacco la Reai Mandracs. Per
i ragazzi di Mauro Clavora
sono andati a segno Andrea
Zuiz (quattro gol), Roberto
Clarig e Moreno Mauri.
(Paolo Caffi)
“
Kronaka
novi m atajur
—
četrtek, 17. januarja 2002
=
V Avstraliji
novitì iz
Čarnegavrha
P u n o lie t
od te g a je
G u id o S p ecogna
S k la n c o v e
d ru ž in e iz
C arnegavarha šu v A v ­
stralijo.
D ol
je
s re č u a d n o
le p o č e č o ,
W an d a ji je
im e . S ta se
o ž e n ila an
imiela tri puo b e : G u id o
jr , P a u l an
Jason. L ieta
so šle napri, otroc so zrasli
an Jason se je na 29. setemberja oženu s telo lepo če­
čo, ki jo videta kupe z njim
na fotografiji. Se kliče Sa­
mantha M ’kie. Žive zlo de­
leč tleodtuod, pa Jaso n je
že leu p o k a z a t S a m a n th i,
PODBONESEC
Doplih veseje
go par Škofe
Im ajo ki se v e s e lit go
par Škofe v Podboniescu.
V par m iescu njih M ichela
je “skuhala” (giusto per re­
stare in tem a) dvie zaries
debele. M iesca novem berja
se je le p u o v e S u o la la v
Tarstu na Univerzi na eko­
nom ski fakulteti an takuo
ratala doktorca. D va m ie­
sca p o tlè , v to ra k 8. žen a rja , je ra ta la pa m am a
frišnega poberina.
P ie tro , ta k u o se k lič e
puobič, se je rodiu v P al­
m a n o v i. Z a g a z ib a t an
varvat na bo m anjkalo judi: mam a M ichela, tata Alessandro C andriella, nona
B runa, stric A n d rea, te tà
Elena z Rinam, kužini V it­
to ria an G io v a n n i an vsi
drugi v d ru žin i.,
M ichela, s tabo se veselmo vsi tisti, ki poznam o te­
be an tojo družino an tojemu puobčju želm o , de bi
ra su v e s e u , z d ra v an
srečan.
Un’amicizia che continua
kje so njega koranine an ta­
kuo jo je parpeju v Cam ivarh. M ladim novičam žel­
mo vse narbuojše v njih ži­
vljenju. S telo parložnostjo
pozdravjam o tudi G uida z
ž e ljo , de g a bo m o v id e li
puno krat tle doma.
13. obrila ob 4.00 zjutra,
p o v ra te k dam u v n e d ie jo
14. obrila, okuole 22. ure,
le v Ažlo.
Z a se v p is a t: g o s tiln a
“A lla Rinascita” v Ažli, do
15. marca.
Z a člane (soci) od kom i­
tata se plača 160 evru, za te
druge pa 170 evru (prevoz,
d v a k r a t k o s ilo , v ič e r ja ,
fruoštih an vodič, guida).
Ažla
Smart parlietne žene
V sriedo 9. ženarja p o ­
pudan smo se zbral v Ažli
za dat naš zadnji pozdrav
adni naši v asn jan k i, ki je
učakala zaries vesoko sta­
ro st. U m a rla je v č e d a jskem Spitale, k licala se je
G iulia M attieligh, uduova
Podrecca, an je im iela 95
liet.
Žalostno novico so spo­
ročil Argia, Beppino, Nico,
Sergio, Francesco an Lilia­
na. Naj v mieru počiva.
Zapustila nas je
Luigia Chiabai
SPETER
Ažla
Gremo na Dunaj
Vienna ci aspetta
Iti po sviete, se spreluhtat vsakoantarkaj store do­
bro Zuotu an duhu. Z atuo
na stuojta zam udit parložnost, ki nam jo ponujajo ti­
sti od K o m itata za A žlo.
O rganizal so an liep izlet,
gito na Dunaj (Vienna).
Dva dni za spo zn at od
blizu lepote telega avstrij­
skega miesta.
Tel je program:
odhod iz A žle v saboto
V čedajskem spitale je v
srie d o 9. ž e n a rja u m a rla
L u ig ia C h ia b a i, u d u o v a
M u cig . M ie sc a m a rc a bi
bla dopunla 87 liet.
Luigia, po domače Kiki-
Provenivano da diverse
parti d ’Italia, m a la strada
d e ll’em igrazione li aveva
fatti incontrare tutti su in
Svizzera, in quel di Baden W ettingen. Qui erano nate
am ic izie che non si sono
interrotte nonostante qual­
cuno sia ritornato a casa e
così ogni anno si ritrovano
tutti assiem e. E ’ successo
di nuovo qualche giorno fa
presso la locanda al G iardi­
no di San Pietro. E per que­
sto incontro sono arrivati, a
parte quelli dalle Valli del
N atisone, dalla Val Resia,
da Tarcento, dal Goriziano
e dal Triestino. A tutti au-
rika, je nim ar pravla, de um arje le tisti dan, ki je umaru nje mož Umberto. An
glih takuo se je zgodilo, saj
tudi on je umaru 9. ženarja,
a že 37 liet od tegà.
Luigia je Se mlada ostala
uduova, pa nie bla nikdar
sam a, saj je nim ar im iela
blizu sebe kajšnega od nje
velike družine: tri sinuove,
V irgilio, Livia an M ari uc­
cia, zeta, neviesta, navuoda
an je bla ratala tudi bižnona, 10 krat! Z nje sm artjo
jih je vse pustila v žalost.
Nje pogreb je biu v Ažli
v četartak 10. ženarja popudan.
bla, saj je puno liet dielala
v dijaškem domu (college)
v Spietre, an seda pa v Suo­
li, le v Spietre.
Klenje
Zbuogam Lidia
55 liet, tarkaj jih je im ie­
la Lidia Chiuch, poročena
Vogrig. An 55 liet je previe
malo za umriet.
L id ia nas je na naglim
zapustila, ko je bla Se puna
m oči an je im iela Se puno
poti za prehodit. Parjelo jo
je slavo v petak 4., hitro so
jo pejal v špitau pa nie nič
pomagalo.
V veliki žalost je pustila
m oža R enza M uhorovega
iz Garmika, sinuove Stefa­
na an Simona, mamo Celesto, sestre M arcellino, M i­
no an Tereso, bratra Pietra
an Natalja, kunjade, navuode an vso drugo žlahto.
L id ia je bla iz H rastov ije g a , kupe z m ožam je
bla po sviete an kar sta se
v arnila dam u sta zazidala
hiso v Klenji.
Zadnji pozdrav smo ji ga
dali v teli vasi v pandiejak
14. ženarja popudan. Zaries
p u n o lju d i se je s tis in lo
okuole družine, parSli so iz
vsieh kraju, saj vsa družina
je poznana an tudi Lidia je
guriam o di incontrarsi ancora tante e tante volte,
Planinska družina Benečije
TEČAJ PLAVANJA
od sobote 2. februarja do sobote 27. aprila
za skupnih 12 lekciji
v bazenu v Čedadu od 19. do 20. ure
vpisovanje do 25. januarja: Daniela tel. 731190 - 714303, Flavia tel. 727631
***
TELOVADBA - CORSO DI GINNASTICA
dal mese di febbraio
presso la palestra a San Pietro
mercoledì e venerdì dalle 18.30 alle 19.30
per iscrizioni: Igor tel. 0432/727631 - dopo le ore 20
PODBONESEC
Sčigla
Žalostna novica
Paolo an Fulvia G usola
iz naše vasi sta v par m ie­
scu zgubila m am o an tata.
Parvo je umarla mam a M a­
ria, ki je zapustila tel sviet
miesca otuberja, an seda še
tata Emilio.
Emilio je po dugi boliezni umaru v čedajskem Spi­
tale an je im eu 72 liet. N a
telim svietu je zapustu otro k e an še se stro an vso
drugo žlahto. Venčni m ier
bo počivu v Lažeh, kjer je
biu n jega po g reb v petak
11. dičem berja popudan.
G io v a n n i B a ttista di R em a n z a c c o il 14 g e n n a io
2002 .
La moglie Elia e la figlia
Gabriella.
Dvie lieta od tegà nas je
zapustu Luigi Lieni. Biu je
m ož od E lie T ru sg n ach Zefove iz Praponce. Z lju­
b e zn ijo an ž a lo stjo se ga
spominjajo ona an hči G a­
briella.
GRMEK
Zverinac (foto)
In ricordo
di Pietro Trusgnach
REMANZAG
Anniversario
LUIGI LÌENÌ
25.07.1927 - 14.01.2000
D ue anni sono già tra ­
scorsi dalla tua scomparsa,
ma il tuo ricordo è più che
mai vivo nei nostri cuori,
con immutato amore.
In tua m em oria è stata
celebrata una santa m essa
presso la parrocchia di San
Epifania 1970-2002
Carissimo Pietro, ho an­
cora negli occhi il tuo sor­
riso a ffe ttu o s o , p rim a di
quella tragedia improvvisa.
Essere vivo nel cuore di
chi ti vuol bene ed a cui hai
voluto bene, significa non
morire mai. Gli anni passa­
no ed io mi avvicino sem ­
pre di più a te.
Con tanto affetto, tua so­
rella gem ella Vittoria
V ciestni nasreči na Liesah je 32 liet od tegà umaru
Pietro Trusgnach - Rožnu
iz Z verinca. Z veliko ljubeznjo se ga spom inja se­
stra Vittoria.
Con tanto affetto, tua so­
rella gemella Vittoria
D v a p e k ja r ja sta
v an d rala po d o lin ah
dneve an dneve brez
u š a f a t n ič z a lu o š t
p o d z o b . L a č n a , ku
d v a p isa , sta z a g le ­
d ala na tleh an suhi
k rav ji drek.
- P očaki no m alo j e ja u te p a rv i - ist
p o z n a m an tru k za
se le p u o n a je s t z a ­
stonj.
Pobrau je tu adno
roko tist suhi kravji
drek an s to d ru go
potuku gor na vrata
od kimetuSke hiše.
- N a jem že tri dni
- je pov ied u stari že­
ni, ki se j ’ park azala
na prah - a bi b ila vi
ta jš n e g a d o b re g a
sarca za m i luošt n o ­
m alo soli an p ev erja
g o r n a te li d re k za
g a n o m a lo p o s a u o r i t , ta k u o m a n jk u
napunem m uoj p ra z­
ni želodac!
- O h ne, na m o ­
rem dopustit, de bote je d u tisto rieč - je
p o g o d e rn ja la p rid n a
ž e n ic a - p rid ite n o ­
ta r, v a m n a p r a v e m
an to n t g o rk e z e ­
le n ja v n e ju h e an še
k ie k b liz u , s a ’ sm o
glih ubil p rase, vam
o cv rem tu d i dv ie klobasice.
’N o u r o p o tlè
s r e č n i p e k ja r se j ’
p a rk a zu h p a rjate lju
an p o tu k u n a n je g a
nap u n jen trebuh:
- A si v id e u , kuo
lepuo fu n ejo n a m uoj
truk!
T e d ru g i p e k ja r
n ie m u v i e r v a t n a
njega oči. P opadu je
hitro an v elik suhi krav i d re k an p o tu k u
tu d i on n a tiste v ra ­
ta.
- N a je m že tri dni
- je p o v ie d u m la d i
n e v i e s t i , k i se j ’
p a rk a z a la n a p ra h al bi bila vi tajšnega
d o b re g a sarca z a m i
luošt nom alo soli an
p e v e r ja g o r n a te li
d re k za g a n o m a lo
p o s a u o rit
ta k u o
m a n jk u l n a p u n e m
m uoj p ra z n i ž e lo ­
dac!
- O h n e, ne m o ­
rem d o p ustit, de bote j e d u t i s t o r ie č
takuo tardo an suho.
D a rž a jte tle tu p e st
n o m a lo so li an p e ­
v e rja an b ie š te tam
dol v štalo, k je r ušafate kravje dreke buj
m a h n e a n č e b o te
srečan, tudi gorke!!!
1?
novi matajur
Kronaka
Četrtek, 17. januarja 2002
Nie vič ošteriji po vaseh, takuo vsak se srečava, kjer more!
Gor v Podlaku
je adna kliet...
Ce jih srebata
po pot an jih pop ra š a ta , k a k u o
gre, vam odguorjo: “Ah sa vieš,
dielo an dielo, se
na ku diela!” Se­
da pa sm o vidli,
de je kaka se hva­
lit, tle fotografija
priča kiek druzega! An na stuojta
odguarjat, de tisti
dan, je biu rojstni
dan paijatelja E t­
to ria C ris e tig ,
B ucu lajo v eg a iz
Podlaka (te parvi
na čepami roki, stoje)! Kajšan nam je jau, de se pogostu srečavata v njega kliet
an pokušata, če je ratu mošt,
če je ratu merikan, če salam
je šele previč ffežak al pa se
ga more že jest, če ser je sauo ritan ... Al sta jih zapoznal? Je skupina parjatelju
iz garmiških vasi (ben, dan
je “di straforo” gor s Petar-
Je parielo bit v
posebnim svietu
K uo je huda tala zim a,
an kuo je Čudna! M raz par-
niela an kajšan ni stau v fo­
tografiji - ku šindak Paulic,
za reč adnega), ki se na nik­
dar potegne nazaj, kar je za
narest kiek posebno, kar je
k a jša n v ašk i sen jam . O ni
očedejo staže, ki pejejo do
cierkve, oni poskarbe za pastošuto an za griljato, pru ta­
kuo za ustvarit veselo atmo­
sfero za de vsi tisti, ki pride­
jo, se ušafajo dobro.
Pa ne samuo. Vsaki, zari­
es vsaki krat, ki kajšan ima
potriebo adne roke, oni se
na potegnejo nikdar nazaj.
Alora, če kajšan krat se uša­
fajo tam v klieti od Ettorja,
naj se, saj so zaries zaslužil!
Buog jih var an jim di
srečo uživat v veseli družbi
še puno, puno liet.
Čez kak dan bojo dvie lieta!
Poprašajta K ajo Canalaz
- B le d c jo v o iz M a le g a
G a rm ik a , k a te ri še n k , ki
sta ji ga nardila m am a an
tata je te narlieuši an bodi­
ta S ig u rn i, d e o n a v am
odguori: m oja sestrica K a­
tja.
K aja je b la že d o b a ršCna, im ie la je o sam lie t,
kar se je Katja rodila. Bluo
je na 30. Zenarja lieta 2000
an takuo, Cez kak dan, čičica dopune dvie liet življe­
n ja . Z a j o p r a z n o v a t se
o k u o le nje z b e re jo K aja,
tata Pio B ledcju an m am a
N u š a D a n je liC , ki g o r s
K obarida nam jo je tle par-
zn a že puno reCi, tudi se
parstavjat pred fotografsko
makino!
K atja, vse n a rb u o jše ti
želm o an de bi ti lepuo ra­
sla kupe s tojo sestrico K a­
jo v toji liepi družini gor v
M alem Garmiku.
Planinska družina B en ečije
petek, 1. februarja, ob 19. uri
v gostilni “Alla trota” v Podvarščah (Podbonesec)
REDNI OBČNI ZBOR
za veselo atm osfero poskarbe
BENEŠKE KORENINE
peju P io , an v si drugi v
družini. Im a dvie lieta ja,
mala CiCica, pa pravejo, de
tisk a že tiedne an tied n e,
v sa k i d a n ž iv u o s re b ro
B o m o ž n o st o b n o v iti č la n a rin e an tu d i se na n o v o v p isati v P la n in sk o
d ru ž in o B e n e č ije . Z a v p is o v a n je n a v ič e rijo je c a jt d o n e d ie je 27.
ja n u a rja an m u o rta p o k lic a t L io (0 4 3 2 /7 0 1 1 0 4 ), L u iso (0 4 3 2 /7 0 9 9 4 2 )
al M ari so (0 4 3 2 /7 1 6 2 6 5 )
(m ercu rio ) pade pod nic,
ponoC je še buj huduo. Nie
daža že puno cajta. V Fur­
lan iji m iesca n o v em b erja
an diCemberja lieta 2000 ga
je padlo 350 m m , le v ti­
stem cajtu v liete 2001 ga
je padlo samuo 35 mm!
S n ie g je p o š p ric u po
gorskih vaseh zadnje dni li­
eta, an huduo je bluo ne le
zavojo snega, paC pa zavojo ledu. Snieg je padu na
m arzie tla, ko se je taju je
le grede poledielo an kjer
je led je zaries huduo: nie
kietni, nie posebnih koles,
ki m orejo pom agat tistim ,
ki le u ag ajo se z m ak in o
vozit. T ežave so jih im iel
tisti, ki so iz telih vasi muorli iti du dolino za dielo al
pa za druge opravila.
M raz pa nam šenka an
kiek liepega: pogledita tele
fo to g ra fije , pari an drugi
sv ie t. K u de bi b lu o vse
glažuno, an kjer pride kak
Zarek (raggio) sonca se vse
bliskanti, se vse lašCi. Ce
pa vietric popiha, se Cuje,
ku de bi taužint an taužint
m ajhanih zvonCiCju zvoni­
lo. Pari, de si v adnim svie­
tu, ki je sam uo v sanjah.
K ar videta na telih fotogra­
fijah je an m ajhan part od
tistega, ki so vidli an užival
tisti “kuražni” ljudje, ki so
se v nediejo 30. diCemberja
podal na Matajur.
Miedihi v Benečiji
DREKA
E am a
doh. Maria Laurà
doh. Tullio Valentino
Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30
Debenje: v sriedo ob 15.00
Trinko: v sriedo ob 12.00
GRMEK
doh. Lucio Quargnoio
Hlocje:
v pandiejak, sriedo an
četartak ob 10.45
doh. Maria Laurà
Hlocje:
v pandiejak od 11.30
do 12.00
v sriedo ob 10.00
v petak od 16. do 16.30
Lombaj: v sriedo ob 14.00
Spietar:
v pandiejak an četartak
od 8.30 do 10.30
v torak an petak
od 16.30 do 18.
v saboto od 8.30 do 10.
doh. Pietro Pellegriti
Spietar:
v pandiejak, torak, četartak,
petak an saboto
od 9.00 do 10.30
v sriedo od 17.00 do 18.00
doh. Daniela Marinigh
Spietar:
pandiejak, torak an četartak
od 9.00 do 11.00
srieda,petak od 16.30 do 18.30
v saboto reperibil do 10.00
(tel. 0432/727694)
PODBONESEC
P E D IA T R A
(z a p u n ta m e n ta m )
doh. Flavia Principato
novi matajur
doh. Vito Cavallaro
V E N D E SI
T ednik S lo v en cev v id e m sk e pokrajine
Odgovorna urednica: JOLE NAMOR
Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a r.l.
Predsednik zadruge: M ICHELE OBIT
Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l.
Videm / Udine
R e d azio n e: Ulica Ristori, 28
3 3 0 4 3 C edad/C ividale
Tel. 0 4 3 2 -7 3 1190 F ax 0432-730462
E-mail: novim atajur@ spin,it
Reg. Tribunale di Udine n. 28/92
a S a n P ie tr o al
N a t is e n e c a s e t t a a
sc h ie r a con c u c in a ,
s o g g io r n o ,
due
ca m ere, b agn o, orto
e p icco lo giard in o .
P er in fo r m a z io n i
te le fo n a r e
a llo
0 4 3 2 /7 2 7 6 3 1
o
0 4 3 2/732306
N a ro C n in a -A b b o n a m e n to
Italija: 30 evro
Druge države: 36 evro
Amerika (po letalski posti): 60 evro
Avstralija (po letalski posti): 63 evro
Postni tekoči račun za Italijo
Conto corrente postale
Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331
Za Slovenijo-DISTRIEST
Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 ■73373
2iro račun SOK Sežana S t 514204301-27926
Letna za Slovenijo: 5.500 SIT
m
Včlanjen v USPI
Associato afl'USPI
CERCO
,
•
Naroi«
Abbonamenti
Italija
Evropa
Amerike
Avstralija
30 evrfl (58.000 lir)
36 evro 170.000 lir)
60 evro 1116.000 lir)
63 evro 1122.000 lir)
Podbuniesac:
vsaki dan od pandiejka
do sabote od 8.00 do 9.00
an v torak an četartak
tudi od 17.00 do 18.00
Carnivarh:
v torak od 9.00 do 11.00
Marsin:
Kada so odparte
Od 8.30 do 12.30 an od 15.30 do 19.30
SVET LENART
doh. Lucio Quargnoio
SREDNJE
v pandiejak, torak sriedo,
četartak an petak od 8.15
do 10.15
v pandiejak an četartak tudi
odi 7.00 do 18.00
doh. Lucio Quargnoio
Sriednje:
v torak an petak ob 10.45
doh. Maria Laurà
G orenji Tarbi:
OD 19. DO 25. JANUARJA
Cedad (Minisini) tel. 731175
t el. 727910 al 0339/8466355
Gorenja Miersa:
Sriednje (O blica)
Dežurne lekarne / Farmacie di turno
srieda an petak
od 10.00 do 11.30
v pandiejak, torak, četartak
od 17.00 do 18.30
v četartak od 15.00 do 16.00
v četartak od 10.30 do 11.00
in a f f i t t o p i c c o la
casa o a p p a r ta m e n ­
to p o s s i b i l m e n t e
n e lla
zona
di
M a ta ju r
Montemaggiore
( M a s s e r i s ,
T ercim on te).
T el. 0 4 3 2 /7 2 7 8 9 3
Spietar:
v torak od 9.00 do 10.00
v četartak od 11.30 do 12.00
SOVODNJE
doh. Pietro Pellegriti
Sauodnja:
v pandiejak, torak, četartak
an petak od 10.30 do 11.30
v sriedo od 8.30 do 9.30
doh. Maria Laurà
Gorenja Miersa:
v pandiejak od 8.30 do 10.00
an od 17.00 do 18.00
v torak od 10.00 do 12.00
v sriedo od 8.30 do 9.30
v četartak od 8.30 do 10.00
v petak od 17.00 do 18.00
Za vse tiste bunike al pa judi, ki
imajo p o seb n e težav e an na
morejo iti sami do Spitala “za pre­
lieve”, je na razpolago “servizio
infermieristico" (tel. 727081).
Pridejo oni na vaš duom.
Fly UP